Gorenjski glas, Aktualno - Mateja Rant: Nepremišljena naselitev rib v nekaterih visokogorskih jezerih je privedla do porušenja jezerskih ekosistemov.
V jezerih je namreč povzročilo številne negativne spremembe, ki so vplivale na kakovost vode v jezerih, zaradi tega pa so ogroženi tudi viri pitne vode.
»Ob zadnjem obisku Triglavskih jezer sem bil šokiran nad žalostnim stanjem Dvojnega jezera. Alge so se razširile po obeh jezerih in vse naokoli zaudarja po gnilih algah,« je pred dnevi razočarano ugotavljal gorski vodnik Stane Klemenc. Največji krivec za take razmere v tem in še nekaterih drugih visokogorskih jezerih je človek, ki je z naselitvijo rib v okoljih, v katerih jih do takrat ni bilo, porušil jezerski ekosistem.
Številni so prepričani, da je glavni krivec za tako katastrofalne razmere v Dvojnem jezeru koča pri Triglavskih jezerih. Vendar dr. Anton Brancelj pravi, da kljub izredno velikemu obisku te koče doslej niso ugotovili kakšnih resnih onesnaženj, ki bi nakazovala na neposredno povezavo med kočo in jezerom. »Treba pa je vedeti, da k slabšanju razmer prispeva tudi vsak planinec, ki pride na breg jezera,« opozarja Brancelj. Na to je opozoril tudi Jernej Dobravec, ki pravi, da tako majhen vodni ekosistem ne zmore toliko samočistilnih sposobnosti, da bi lahko izravnal tudi na videz nedolžna človekova dejanja, kot so krmljenje rib ali kopanje in umivanje v jezeru in podobno. Zato bi bila po njegovem potrebna široka akcija ozaveščanja planincev in obiskovalcev osrčja Triglavskega narodnega parka. Brez vzporedne sanacije delovanja koče, kar naj bi bila tudi dolgoletna želja upravljavca koče, pa bi bilo po njegovem čiščenje jezera jalovo delo.
»Pojav rib v Dvojnem in Črnem jezeru, pa tudi v jezeru na Planini pri jezeru in Krnskem jezeru skoraj gotovo ni bil naravni proces. Verjetno se je neozaveščenim ljudem zdelo, da je voda pač voda in v vodi živijo ribe in jih je prinesel tja,« je pojasnil vodja znanstveno raziskovalne službe Triglavskega narodnega parka Jurij Dobravec. S tem, je nadaljeval, je povzročil (ne)slutene spremembe, tudi izumrtje nekaterih endemičnih vrst, ki so živele samo tukaj. V Dvojno jezero so namreč leta 1991 naselili jezersko zlatovčico iz Bohinjskega jezera, do takrat pa v tem jezeru ni živela nobena vrsta rib. »Težko bi rekel, kaj je botrovalo temu oziroma zakaj ribiči delajo skrajne neumnosti. Za večino ribičev očitno štejejo zgolj ribe za na krožnik. Za naselitev rib v tem jezeru je tako verjetno krivo človeško neznanje oziroma nevednost ali zgolj neumnost,« razmišlja biolog pri Zavodu za ribištvo Slovenije Miha Ivanc. Kot pravi, naj bi si pri vnosu rib v Dvojno jezero pomagali celo s helikopterjem.
Podobno zgodbo kot v Dvojnem jezeru lahko spremljamo tudi v jezeru na Planini pri jezeru, kjer so že pred več desetletji naselili tri vrste rib, do danes pa sta se obdržala klen in koreselj. Tu je stanje, opozarja Anton Brancelj, še bistveno slabše, saj je pet metrov pod gladino voda povsem brez kisika. »Na tej globini bi vodo lahko primerjali s tisto iz greznice,« je bil nazoren Brancelj.
Mladice, ki so jih naselili v jezeru, so se po besedah dr. Antona Branclja z oddelka za raziskovanje sladkovodnih in kopenskih ekosistemov pri Nacionalnem inštitutu za biologijo začele drstiti po treh letih, od takrat pa so se razmere v tem jezeru začele bliskovito slabšati. »Najprej so izginile živali, s katerimi so se ribe hranile, in sicer drobni planktonski rakci in ličinke vodnih žuželk – enodnevnic in mladoletnic. Vse te vrste so se 'pasle' po algah, ki rastejo v jezerih, in količino alg vzdrževale na normalni ravni,« je pojasnil Brancelj in dodal, da je to delovalo nekaj tisoč let, človek pa je z naselitvijo rib omenjeno ravnotežje porušil in alge so se začele nenadzorovano razmnoževati. »Jeseni začnejo alge na dnu jezera masovno odmirati, kar povzroči gnitje in s tem poslabšanje kakovosti tega sistema.« Sedanji ekosistem je po besedah Jurija Dobravca popolnoma drugačen kot pred naselitvijo rib. »Biološka raznolikost je bila bistveno večja, v vodi je živelo več vrst drobnih rakov, ki so bili potem odlična hrana novim naseljencem. Pri ribah se zdaj opaža kanibalizem – ko ni hrane, začnejo žreti druga drugo.« Pri hranjenju so zelo agresivne, je pojasnil Miha Ivanc, saj morajo nadoknaditi težo tudi za tisto obdobje leta, ko ni hrane.
Ribe so po besedah dr. Antona Branclja v Dvojnem jezeru povzročile propad jezerskega sistema, kar bo po njegovem v prihodnosti postalo resna težava. »Zdaj gre bolj za estetski problem, ko se ti zeleni kosmi alg dvigajo na površino, kar opažamo zadnjih devet let. Dolgoročno pa bi lahko prišlo tudi do poslabšanja kakovosti pitne vode. Voda iz tega jezera namreč odteka v Savico, ki je vir pitne vode za okoliške prebivalce.«
Sodelavci Triglavskega narodnega parka, zavoda za ribištvo in Nacionalnega inštituta za biologijo so že v letu 1997 izvedli prvi poskus izlova rib s pomočjo ribiških mrež. A so pri tem naleteli na nepredviden problem, saj so se na mrežah v kratkem času nabrale alge, zaradi česar so postale dobro vidne in so se jim ribe začele izmikati. »Da bi jezero popolnoma sanirali, bi morali izloviti vse ribe, kar se je izkazalo za skoraj nemogoče. Zato bo treba te izlove redno ponavljati, da bi populacijo zdesetkali do te mere, da se ne bi več mogla sama obnavljati,« je pojasnil Miha Ivanc, ki še dodaja, da bo to zagotovo dolgotrajen in tudi zelo drag projekt. Zato bodo za te projekte poskušali pridobiti tudi evropska sredstva, je pojasnil Jurij Dobravec. Ob tem, dodaja, pa bo potrebno tudi ozaveščanje javnosti. Ljudje se po njegovem vse bolj zavedajo, da so globalne in lokalne spremembe v naravi posledica prav naših nepremišljenih dejanj. »Hitro se pokaže človekova brezbrižnost in neposlušnost za svarila, ki jih organizacije in posamezniki razglašamo že desetletja. Žal je prepozno, ko voda postane motna in zasmrdi,« je pojasnil in dodal, da je bistveno cenejša preventiva kot kasnejše zdravljenje. Dokončno rešitev, je še dodal Dobravec, bo našla narava sama. »Po izkušnjah po svetu pa bo za to potrebno nekaj desetletij,« je končal.
Mateja Rant