Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 2372 2

Žalostna vest

Danes zjutraj nas je po hudi bolezni zapustil alpinist, gorski reševalec in gorski vodnik, človek z visoko gorniško etiko, Metod Humar.

Gorništvo je Metoda Humarja prevzelo že v otroških letih, ko je bral zapise, ki so jih v Planinskem vestniku objavljali Ciril Debeljak, Rado Hočevar in drugi slovenski alpinisti starejše generacije. Pri desetih letih je Metod prvič obiskal Veliko planino, njena lepota in želja, da bi se povzpel še kam višje, pa sta ga zasvojili do te mere, da se je z alpinizmom začel ukvarjati resno.

»S petnajstimi leti sem postal član Planinskega društva Kamnik, kjer sem spoznal svojega kasnejšega mentorja Miho Habjana - Mihola. Pod njegovim vodstvom sem se pri osemnajstih letih, konec petdesetih let, lotil že tudi prvih resnejših vzponov. V tem času sem veliko plezal skupaj s Tonetom Škarjo in tedaj sva veljala za eno najboljših, če ne celo najboljšo alpinistično navezo v državi,« svoje alpinistične začetke opisuje Metod Humar >>>

GRS Kamnik: Metod Humar umrl <> Metodu v spomin <> Žalna seja v spomin

PD Kamnik: Poslovil se je Metod Humar - legenda kamniškega alpinizma

GRZS: Metod Humar 1939 - 2012

Kamnik.si: Umrl kamniški alpinist Metod Humar 

 

Prvi slovenski pristop na sedemtisočak


Jalung Ri (7535 m)

Metod Humar je zaznamoval naš alpinizem ...

slWikipedija: Metod Humar, slovenski alpinist, gorski vodnik in gorski reševalec
* 2. julij 1939, Nožice na Gorenjskem, † 15. april 2012.
Je dobitnik zlatega priznanja občine Kamnik, častnega znaka Gorske reševalne zveze Slovenije ...
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
BIO novosti

2 komentarjev na članku "Žalostna vest"

Franci Savenc,

Objavljeno 17.04.2012 na strani Slovenska demokratska stranka

V nelahkem obdobju po vojni smo se srečevali v Kamniških Alpah, ko smo se po poteh znanih alpinistov preizkušali in mladi uživali v stenah Štruce, Skute, Rinke, Kogla, Planjave, Ojstrice in drugih vrhov. S Tonetom Škarjo sta bila nepogrešljiva naveza. Kmalu sta začela osvajati vrhove tudi po svojih prvenstvenih smereh. Pridobila sta si naše spoštovanje in z Alešem Kunaverjem sva že takrat slutila da bosta Metod in Tone pisala tudi zgodovino slovenskega alpinizma. In res sta jo pisala. Metod se je otroško veselil svojega podviga v Himalaji, ko sta s Tonetom Sazonovom postavljala svoj višinski rekord na Kangbačenu. Kako je znal z iskrami v očeh opisovati te težke in lepe trenutke, ko nad tabo ni ničesar več, le temna modrina vesolja. Takrat je bil ponosen, da je Slovenec izpod daljnega Triglava.

Bili smo veseli vsakega srečanja z Metodom. Bil je vedno vesel in kar kipel je od energije, vedno je znal dvigniti razpoloženje. Njegove zgodbe so bile tako neverjetno slikovite in zanimive, da nam jih nikdar ni bilo dovolj. Pa naj je šlo za opis gorniških srečanj in doživljajev, za šale na svoj račun, na račun svoje zobozdravnice ali za tiste najbolj vsakdanje zgodbe.

Metod je bil vedno vesel in iskren. Ni trpel laži, hinavstva in potvarjanja slovenske zgodovine in to je upal tudi vedno povedati. V tem je bil podoben Joži Čopu. Bil je domoljub in zato je bil tako navdušen nad ustanovitvijo Slovenske države in razočaran, ko je ugotovil, da se komunizma s tem še zdaleč nismo rešili.

Metod, po poklicu kamnosek, je bil pošten in veren človek. Je tudi med ustanovitelji Slovenskega gorniškega kluba Skala, potem ko je komunistična oblast po vojni prepovedala Turistovski klub Skala. Bil je med najbolj požrtvovalnimi pri ponovnem postavljanju šest metrov visokega križa na Škrlatici, ki so ga komunisti v onemoglem sovraštvu leta 1953 podrli in vrgli preko stene Škrlatice. Bil je tudi stalno prisoten na taborih Gorniškega kluba in stranke SDS v Lepeni. Učil in varno je vodil gornike po naših vrhovih in stenah. Stranko SDS je izbral za svojo in vanjo polagal upanje za svobodno in uspešno Slovenijo. Prejel je zlati znak stranke SDS. Njegova zvezda nad vrhovi je ugasnila, a v naših srcih, ki smo ga poznali, bo še svetlo gorela, da se bodo njegova upanja uresničila.

Dr. Anton Jeglič

Tone Škarja - komentar: Pri Kangbačenu Jegliču popravi iz SAZONOVA na LJUBA JUVANA (Kota 7535 m). Sta pa Sazonov in Dimitrov dosegla in bivakirala na ploščadi pod vrhom (glej Po svoji sledi tekst in zemljevid) na višini 7800 m. Torej 14 let najvišji po Slovencih doseženi vrh Metod in Ljubo, Tonač in Pavle pa SLO višinski rekord (do Anapurne 2).
V originalu je bilo tudi Kang Bačen, preveč velikih začetnic ...


Franci Savenc,

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Po devetih letih dočakali
Naslednja objava Marjan Bradeško ...
  • Število objav: 46109

Novosti