Delo, KULT - Gregor Šket: The North Face je pojem vrhunskih tehničnih oblačil, ki premagujejo tudi najbolj krute vremenske razmere
Ko ob koncu poletja prvič pade jutranja rosa in zadiši po jesenskih barvah, tudi genijem v kratkih hlačah misli uidejo k toplejšim cunjam. Obsedenci s športi na prostem, ki v vsakem letnem času najdejo čare, z veseljem in zadovoljstvom iz omare potegnejo svojo najljubšo jakno. Tisto, ki so jo konec prejšnje zime z ljubeznijo očistili s posebnim čistilom in ji na novo nanesli impregnacijo, ki dežnim kapljicam preprečuje prodor v notranjost. Zdaj spet prihaja čas za nove skupne podvige, za nove poti v širnih prostranstvih, za nova skupna doživetja, o katerih bodo pripovedovali zgodbe.
Ta jakna je na prvi pogled videti kot tanka plastika, ampak v resnici je toplejša kot volna. Je tako rekoč pravi čudež, saj diha in se poti. Njeni šivi nikoli ne popustijo, zadrga je stoodstotna. Je nekakšna enosmerna ulica, ki odvaja odvečno vlago, njena zunanja stran pa je kot zaprta trdnjava. Je tehnika, na katero se lahko zaneseš tudi v najbolj krutih razmerah. Kar vprašajte tiste, ki jih je zaneslo v Himalajo ali na Antarktiko. Okoli telesa vzpostavi toplotni oklep, ki mu še tak minus ne more do živega. Lahko je v Kanadi, na Aljaski, na Laponskem ali kje v Kočevskem rogu – divjina je za to jakno kot dnevna soba. »Outdoor« je prav posebna estetika. Kar poglejte vse tiste fotografije, posnete na najbolj odročnih koncih našega planeta – zdijo se skorajda pravljični, a so še kako resnični. Treba je le obleči jakno in iti ven, raziskovati, hraniti radovednost, jo peljati na izlet, čim bolj pogosto ... Znamk je kar nekaj, le ena je kult. The North Face!
Zgodba, ki se je povzpela vse tja do 8848 metrov nad morjem, se je skoraj ironično začela na nadmorski višini le nekaj metrov. V San Franciscu, kjer sta bila doma Douglas Tompkins in Dick »Hap« Klopp. Bila sta hipija, uživača, življenje sta jemala bolj »na izi«, predvsem pa sta rada zahajala v naravo. San Francisco je sicer veliko mesto, v katerem so se dogajali pomembni družbeni in kulturni premiki, a neokrnjena prostranstva so tako rekoč za vogalom. Na drugi strani mosta Golden Gate se začne Marin County in potem se divjina ne neha vse do Kanade. Na drugo stran čez Bay Bridge je najprej sicer nekaj ravnice, ampak če se pelješ dvesto milj v notranjost, se zaletiš v narodni park Yosemite.
Tompkins in Klopp sta izkoristila vsak prosti trenutek, da sta osedlala svojega karavana in ga gnala do gozdov in hribov. Njuno navdušenje je bilo nalezljivo. Zato sta leta 1966 v četrti North Beach, kjer so sicer domovali bitniki, ki so se zbirali v Citylights Book Storu, odprla trgovino in izposojevalnico taborniške opreme. Poimenovala sta jo The North Face, po severnih stenah najvišjih gora, ki so na severni polobli praviloma najbolj zahtevne.
Dve leti kasneje sta se preselila na drugo stran zaliva, v Berkley, kjer sta začela izdelovati opremo. Njuna trgovina je postala pomembno zbirališče različnih napredno mislečih navdušencev. Na žurih, in teh ni bilo malo, so pri njiju igrali The Grateful Dead. Pogosto se je oglasil Gary Fisher, mož, ki je danes znan kot oče gorskega kolesa. Bili so pionirji marsičesa. Med drugim tudi posebnega sloga oblačenja, ki mu v severni Kaliforniji pravijo »wilderness chic«, po naše divjaški šik. Včasih je pri njih dišalo po travi, a kljub temu da so tako in drugače radi odkrivali druge svetove, nikoli niso pozabili na skrb za planet. Bili so predhodniki današnjih šminkerskih hipijev, ki se vozijo v Toyotinih priusih ali škatlastih Volvovih karavanih. Teh je v tistih krajih kar precej. Prav oni imajo zaslugo, da ima Kalifornija najbolj stroge okoljske standarde na svetu.
Leta 1969 se je rodila legendarna jakna, ki so jo poimenovali Sierra Parka. V sedemdesetih je The North Face postal sinonim za zanesljivo opremo, ki je kos najbolj krutim vremenskim razmeram. Takrat so začeli sodelovati z nekaterimi najboljšimi alpinisti tistega časa in podpirati njihove himalajske odprave. Tako je njihovo ime prodrlo v najbolj odročne predele Nepala, Tibeta, Indije, v Alpe, Ande, za njih nič ni bilo previsoko, pretežko, prenaporno. Takrat se je rodila njihova mantra, ki jih spremlja že štiri desetletja: »Never Stop Exploring.« (Nikoli ne nehaj raziskovati.) V osemdesetih so jih odkrili ekstremni smučarji. V devetdesetih so soustvarjali globalni pohodniški bum. Vseskozi so sodelovali s podjetji, ki so izumljala najbolj napredne materiale. Kar nekaj let so s podjetjem Gore izumljali vse različice goreteksa. Ko so si nabrali dovolj izkušenj, so začeli izumljati lastne materiale, na primer hyvent. Njihova Summit Series predstavlja vrhunec v branži tehničnih oblačil.
V zadnjih letih se je zgodilo nekaj, kar presega celo njihovo domišljijo. Oblačila, ki so namenjena za v divjino in so osvajala Everest, Anapurno, Nuptse, K2, Hunter, Cerro Torre, Baffin Island, so postala urbani kult. Na ulicah ameriških velemest je The North Face začel hoditi ob boku Nikeju in Adidasu, čeprav njihove jakne stanejo petsto dolarjev. Zaradi visoke cene so tudi priljubljena tarča različnih uličnih huliganov. Leta 2005 so v Washingtonu aretirali skupino mladoletnikov, ki so od naključno izbranih študentov kradli jakne The North Face in jih po polovičnih cenah prodajali na črnem trgu. Tudi Azijci so obsedeni z njihovimi izdelki. Seveda so mesteca in vasi pod glavnimi nepalskimi destinacijami trekinga polni bolj ali manj posrečenih ponaredkov.
Vse to je mnogo več, kot sta si na začetku predstavljala Tompkins in Klopp. A določene zgodbe so pač obsojene na uspeh in v sebi nosijo precej veličine. The North Face in mati narava sta prijateljici, ki hodita z roko v roki. •
Gregor Šket