Nedeljski dnevnik, 14.11.04: Vrv postaja reševalni pripomoček številka ena
< class=rubrika
Vrv postaja reševalni pripomoček številka ena
Življenje na desetmilimetrski vrvi
V primeru množičnih nesreč, gorskih ali drugih, bodo reševalci zelo verjetno kot reševalni pripomoček uporabili vrv - Novi reševalni sistemi zaradi vse bolj trdne vrvi - Nevarnost dela na višini še vedno podcenjujejo - Kraja in nepopolno varovanje
Reševanje v primerih množičnih nesreč je le eno od področij, ki jim posvečamo premalo pozornosti. To sicer ne velja za reševalce, ki se stalno usposabljajo, ampak za morebitne uporabnike, ki o sodobnih sistemih, ki jih uporabljajo reševalci, veliko premalo vemo. Strah in blokada reševalnih oseb zaradi nezaupanja v tehniko lahko delo reševalcev dodatno oteži oziroma vsaj upočasni. Pri reševanju so sekunde vedno zelo pomembne.
V zadnjih letih se vse bolj na vseh področjih reševanja na višini uporablja vrvna tehnika. Že skoraj trideset let s pomočjo vrvi rešujejo jamarji, alpinisti pa so skoraj do nedavnega prisegali na klasično reševanje s pomočjo jeklene pletenice in vitla. Med prvimi postajami GRS, ki so s pomočjo vrvi reševale alpiniste, je bila GRS Jezersko, sedaj pa, kot nam je povedal Jošt Lorbek, jamarski reševalec in direktor specializiranega podjetja za vrvno tehniko Anthron iz Izole, so pripadniki GRS svojo reševalno doktrino v veliki meri prilagodili tej sodobni tehniki, z njo pa se vse pogosteje srečujejo tudi gasilci in drugi reševalci. V primeru množične nesreče se tudi vam lahko zgodi, da vas bodo reševali z osem ali deset milimetrov debelo vrvjo, ki vam vsaj na prvi pogled ne bo vzbujala posebnega zaupanja, čeprav, odvisno seveda od debeline, te statične vrvi zdržijo težo celo več kot dve toni.
Motorno »kolo« za vrv
Nedavno je podjetje Anthron v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS na Igu pripravilo posebno predstavitev novosti na področju pripomočkov za vrvno tehniko. Povečano trdnost vrvi namreč spremljajo tudi številni novi sistemi, nekateri zelo zanimivi in tudi uporabni. Tako so predstavili motorni vitel, ki omogoča dvigovanje reševalca po vrvi, prav tako pa gaje mogoče namestiti tudi na vrhu določenega objekta ali stene in potem z nje¬govo pomočjo hitro dvigovati breme do 300 kilogramov. Novost je še kako uporabna v jamarstvu in tuđi pri reševanju v gorah, od-pirajo pa se tuđi številne možnosti uporabe na področju delovanja CZ in gasilcev.
Podjetje Anthron je predstavilo več izdelkov (sistem za snemanje padlega, dvojne zavore, varovalo prostih plezalcev z avtomatsko zavoro, hitro spojko, različne trinožce), pri čemer naj posebej omenimo pnevmatski metalec vrvi. S pomočjo rakete na stisnjen zrak lahko reševalci izstrelijo pomožno vrvico do 150 metrov daleč. Sistem je kot tak izjemno uporaben pri različnih zahtevnih reševanjih in še posebej pri poplavah, saj je mogoče enostavno in hitro napeljati vrv čez določen objekt, po zraku izstreliti dovolj močno vrv in manjši balon do utapljajočega v vodi ali na ledu. Možnosti za uporabo tega siste¬ma so številne in nikakor ni to morda le »puška«, ki joje za svoje potrebe nekoč uporabljal tudi James Bond.
Delo na višini
Ob predstavljenih sistemih ne smemo pozabiti na varnost pri višinskem delu. Jošt Lorbek pravi, da vsako leto zaradi posledic padcev z višine umre približno sedem ljudi, poškodovanih pa je od 60 do 200 delavcev. En delavec, ki se smrtno ponesreči pri delu na višini, stane družbo več kot vsa sredstva za osebno varovanje, ki jih v enem letu nabavijo vsa slovenska podjetja skupaj. Izdelki, ki jih podjetje Anthron deloma proizvaja in deloma uvaža, so preprosti za uporabo, predvsem pa so varni, kar nikakor ne velja na primer za konopljino vrv.
Stanje z varnostno opremo za delo na višini se počasi spreminja, še naj več posluha za novosti na področju varovanja pa imajo podjetja, kot so Mobitel, Simobil, Telekom, RTV in seveda Elektro Slovenija ter še nekatera, ki svoje zaposlene tudi stalno usposablja-jo v Anthronovem centru v Izoli. Uporaba pripomočkov je namreč preprosta, kljub temu pa je potrebno poznati tudi nekatere sisteme posredovanja pri padcih. Lorbek opozarja: »Naložba v osebno varovanje, ki vas obvaruje pred smrtjo in skoraj zagotovo težjo poškodbo, velja od 40 do 80000 tolarjev. Ni prav, da se delodajalci ne zavedajo velike odgovornosti, če delavcem ne preskrbijo osebne varovalne opreme. Marsikomu tudi ni jasno, da ga zakon zavezuje, da pri delu na višini zahteva opremo, ki ga bo varovala. To pa ni navadna konoplji-na vrv, ki si jo človek priveže okoli pasu. V zavest ljudi bi morala priti resnica, da osebna zaščitna oprema ni nujna zaradi predpisov, ampak zaradi varnosti, zaradi ljudi...«
Če torej plezate po strehi, poskrbite za svojo varnost, če pa se vam bo pripetilo, da vas bodo reševalci reševali s pomočjo vrvi, ki bo bolj podobna vrvi za perilo kot reševalnemu pripomočku, jim mirno zaupajte. Vrv je dandanes skoraj močnejša kot jeklo...
J. B.