Večer, Potovanja - Božo Zorko: 60 let Nacionalnega parka Paklenica. Dobro ga poznajo tudi slovenski plezalci.
Nacionalni park Paklenica je pred kratkim slavil 60. obletnico razglasitve zaščitenega območja. Park se razprostira na 95 km2, na primorski strani južnega Velebita, neposredno nad naseljem Marasovići, pa do najvišjih planinskih vrhov Velebita: Vaganskega vrha, Babinega vrha in Svetega brda.
Jedro parka je območje hudourniških tokov Velike in Male Paklenice oziroma njihovih kanjonov, ki sta jih reki vrezali v južne strmine Velebita. Na razmeroma majhnem območju obiskovalci lahko vidijo bogastvo geomorfoloških pojavov in oblik, raznovrsten rastlinski in živalski svet, ohranjeno podeželje in še skoraj nedotaknjeno naravo.
Kanjon Velike Paklenice je dolg 14 kilometrov in širok 500 do 800 metrov. V svojem najožjem delu je širok vsega 50 metrov. Z obeh strani kanjona se dvigujejo navpične stene, nekatere so višje od 700 metrov. Ta kanjon letno obišče več kot 110 tisoč obiskovalcev.
Kanjon Male Paklenice je manjši. Dolg je 12 kilometrov, širok 400 do 500 metrov, v svojem najožjem delu le 10 metrov, medtem ko se okoliške stene dvigujejo do višine 650 metrov.
Vzhodni del parka je geomorfološko izredno raznolik in skoraj nedostopen. Naprej proti vzhodu območje divjine prehaja v območje blažjih form v predelu Malega in Velikega Libinja, kjer nastajajo kraške ravnine s številnimi globelmi. Nad parkom kraljuje ozki greben Velebita z najvišjim Vaganskim vrhom (1757 metrov).
Le peš lahko resnično spoznate Paklenico. Vseh stez in poti je skoraj 200 kilometrov: od turističnih, ki iz kanjona Velike Paklenice vodijo do jame Manite peći, gozdarske koče "Lugarnice" in planinskega doma, pa do planinskih poti, ki vodijo do najvišjih velebitskih vrhov. Poti v parku so označene s tablami in markirane s planinskimi oznakami.
V parku je tudi planinski dom Paklenica, ki ima 50 ležišč. Iz kanjona Velike Paklenice do doma je okoli dve uri hoje. Od junija do septembra je dom odprt vsak dan, druge mesece pa le za konec tedna.
Med ljubitelji planin in plezanja je Paklenica znana predvsem kot plezalni center. Predvsem spomladi in jeseni ga obiskujejo tudi številni slovenski plezalci ter plezalci iz sosednjih držav. Sicer zgodovina alpinizma v Paklenici sega že v leto 1938, danes pa je na pakleniških plezališčih več kot 360 opremljenih in urejenih smeri različnih težavnostnih stopenj in dolžin, tako lahko vsak plezalec najde kaj zase. V parku pa so še tri učne poti in ena kolesarska steza.
Ime parka izhaja iz imena smole črnega bora, pakline, ki so jo domačini uporabljali za celjenje ran, razsvetljavo in premazovanje lesenih čolnov.
Božo Zorko