Revija Slovenska vojska, 2012/9 - Marko Pišlar: Od 8. do 25. maja je v vojaški bazi na Brniku, v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah ter Karavankah potekal tečaj za reševalca letalca, ...
... ki so ga za potrebe popolnjevanja helikopterske reševalne skupine SV izvedli v večnacionalnem centru odličnosti za gorsko bojevanje (VCOGB) ob podpori 15. helikopterskega bataljona (15. HeB). Tečaj, na katerem so sodelovali pripadniki SV z opravljenim civilnim izpitom za gorskega reševalca, je bil namenjen pridobivanju specialističnega znanja in veščin za opravljanje nalog reševalca letalca za potrebe SV in je po vsebini ter težavnosti v celoti primerljiv tečajem, ki jih za potrebe usposabljanja novih reševalcev letalcev organizirata Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) in slovenska Policija. S helikopterjem SV smo se povzpeli na Veliko planino, kjer smo spremljali delo tečajnikov pri navajanju helikopterja na pristanek, pri vnosu poškodovanca na nosilih v helikopter in pri iznosu iz njega, pri spuščanju reševalca z jeklenico ter pri dvigovanju ponesrečenca v helikopterski reševalni vreči z elektromotornim vitlom.
Reševalci letalci SV na leto v povprečju sodelujejo v dveh do treh reševalnih akcijah SV.V zadnjem obdobju se pri reševanju v gorah zaradi možnosti hitrega pristopa do ponesrečenca in nenadno obolelih z vso opremo ter hitrega prevoza v najbližjo zdravstveno ustanovo vse pogosteje uporabljajo helikopterji. Gorsko reševanje s helikopterjem zahteva zelo veliko izurjenost tako posadke helikopterja kot tudi reševalcev, saj se gorske nesreče pogosto dogajajo v slabšem vremenu in na teže dostopnih predelih, kar še dodatno otežuje potek reševalne akcije. Pri reševanju v gorah ima poleg tričlanske posadke helikopterja, v kateri so pilot, kopilot in tehnik letalec, pomembno vlogo tudi reševalec letalec, ki se prvi spusti do ponesrečenca ter vzpostavi osnovne pogoje za varen prihod zdravnika letalca, ki poškodovancu da prvo pomoč in ga pripravi za evakuacijo.
Tudi SV ima pripadnike stalne sestave, ki so usposobljeni za reševanje v gorah s pomočjo helikopterja. Za potrebe popolnjevanja helikopterske reševalne skupine SV, ki je od leta 1999 v pripravljenosti za potrebe vojaškega reševanja v gorah, SV izvaja že od leta 1994 redna usposabljanja pripadnikov stalne sestave SV za naloge reševalcev letalcev po programu, ki je enak od leta 2006. Kot je dejal vodja tečaja za reševalca letalca v SV in inštruktor VCOGB štabni vodnik Miha Arh, SV potrebuje za to usposobljen kader, saj člani reševalne ekipe SV na leto v povprečju sodelujejo v dveh do treh reševalnih akcijah, v katerih so udeleženi pripadniki SV in tujih vojsk na usposabljanju v SV.
Na tečaj le pripadniki SV s civilnim izpitom za gorskega reševalca
Tečaj za reševalce letalce SV letos prvič izvajajo v VCOGB, pretekla leta pa je bil nosilec omenjenega tečaja 15. HEB ob podpori inštruktorjev VCOGB oziroma nekdanje Gorske šole SV. Tečaj traja tri tedne.
Zaradi posebnosti nalog reševalca letalca morajo kandidati, ki se prijavijo na razpis, ustrezati vstopnim merilom. Štabni vodnik Arh je povedal, da se na tečaj lahko prijavijo pripadniki stalne sestave SV, ki so mlajši od 35 let, imajo opravljen civilni izpit za gorskega reševalca in so zdravstveno sposobni. Podobne tečaje v Sloveniji organizirata tudi GRZS in Policija za potrebe usposabljanja svojih reševalcev letalcev.
Ob tem je še dodal, da je tečaj, ki ga izvajajo v SV, na višji kakovostni ravni kot drugi, saj na njem sodeluje manj tečajnikov, kar omogoča, da z njimi na vajah naredijo več ponovitvenih ciklov in jih tako bolje pripravijo za samostojno delo.
Tečaj za reševalca letalca so začeli z vstopnim praktičnim preverjanjem kandidatov iz znanja klasičnih individualnih in reševalnih veščin. »Od petih kandidatov, ki so izpolnjevali vstopne pogoje, smo na praktičnem preverjanju veščin izbrali štiri, saj splošno alpinistično in reševalno znanje enega kandidata ni bilo zadovoljivo, s čimer bi trpelo usposabljanje drugih tečajnikov,« je razložil Arh. Prvi teden tečaja je bil namenjen teoretičnemu delu, pri katerem so se v učilnici in ob mirujočem helikopterju seznanili z delom reševalca letalca, osebno opremo reševalca, helikopterjem in njegovo opremo ter meteorološkimi razmerami in spoznali številne varnostne ukrepe pri delu s helikopterjem v gorah, ki je predvsem v težjih vremenskih razmerah zahtevno in tudi zelo nevarno. Po končanem teoretičnem delu tečaja so kandidati opravili pisni preizkus znanja, ki je pogoj za nadaljnje praktično delo.
Poudarek na usklajenem delu med reševalci in posadko helikopterja
Praktično usposabljanje poteka v obliki devetih vaj po tri ure naleta, ki so razporejene od lažjih k težjim, aktivnosti pa se z lažjega terena prenesejo na težjega. V praktičnem delu tečajniki najprej spoznajo opremo reševalca in se naučijo pravilno izbrati pristajalni kraj. Spoznajo postopke vizualnega navajanja helikopterja na pristanek ter vstopanje v helikopter in izstopanja iz njega.
»Turbulentni veter, ki ga povzroči glavni rotor, dviguje prah pod helikopterjem, v zimskih razmerah pa ledene kristale snega, zato je nujna uporaba zaščitnih sredstev za oči, kot so smučarska očala. Prav tako dvigne tudi lažje predmete s predvidenega kraja pristanka ali lebdenja helikopterja. »Ob približevanju helikopterju je treba paziti, da večje predmete, kot so smuči, nosimo pri tleh in ne nad glavo, poleg tega morajo biti čvrsto
pripeti k telesu, da jih močan veter ne dvigne,« je pojasnil Arh ter dodal, da se helikopterju nikoli ne približujejo od zadaj, saj bi jih elisa repnega rotorja lahko poškodovala, temveč vedno od spredaj v vidnem polju pilota.
Prihod helikopterja na kraj nesreče povzroča močan hrup, zato zvočno sporazumevanje med reševalci in člani posadke brez slušalk ter radijske naprave ni mogoče. »V okviru tečaja je velik poudarek prav na urjenju komunikacije in usklajenosti med reševalci ter člani posadke helikopterja, saj se ob odpovedi radijskih zvez med seboj sporazumevajo le s posebnimi znaki z rokami,« je razložil Arh, kar je po njegovem mnenju še posebno pomembno pri zahtevnejših tehnikah reševanja v steni, kjer je helikopter določen čas pripet na steno in kjer ob morebitnem nesporazumu med reševalci in člani posadke helikopterja lahko pride do trganja iz sidrišča in do neljubega dogodka. Nadaljujejo z zahtevnejšimi vajami, kot sta vnos ranjenca z nosili v helikopter in iznos iz njega, s spuščanjem reševalca po jeklenici z elektromotornim vitlom ter dvigovanjem ponesrečenca s helikoptersko reševalno vrečo ob uporabi vrvice za preprečevanje vrtenja.
V slabših vremenskih razmerah z zmanjšano vidljivostjo in močnim vetrom piloti skladno s civilnimi predpisi ne letijo. Takrat morajo reševalce iz helikopterja spustiti na vidnem delu gore, reševalna ekipa, v kateri sta reševalec letalec in zdravnik letalec, pa se nato peš premakne do ponesrečenca, ga oskrbi in se z njim vrne na primeren kraj, kjer ga lahko vkrca v helikopter ter nato prepelje v bolnišnico.
Od lažjih vaj k zahtevnejšemu reševanju v stenah in na morju
V zadnjem delu tečaja kandidati spoznajo tehnično zahtevnejša stenska reševanja, ki obsegajo reševanje ponesrečenca iz stene z rezanjem vrvi in reševanja iz vode, ki je prav tako zahtevno ter zelo nevarno, saj oblak drobnih vodnih kapljic, ki ga ustvarja rotor helikopterja, ob lebdenju na nižji višini lahko zalije ter poškoduje pljuča poškodovanca, zato je treba vsa reševanja iz vode izvajati z večjih višin.
V okviru tečaja obdelajo tudi tematike zimskega reševanja s helikopterjem v gorah, za kar so uporabljali snežišče pod Skuto. Arh je povedal, da ima vsaka praktična vaja več ponovitev oziroma ciklov, s katerimi tečajniki utrdijo znanje in veščine. Ko opravijo praktični del tečaja, morajo v roku 30 dni pred posebno komisijo SV zagovarjati znanje in uspešno opraviti predpisane praktične vaje, s čimer dobijo potrdilo, da so sposobni samostojno opravljati delo reševalca letalca v SV. »Dežuranje reševalcev letalcev, ki prihajajo iz različnih enot SV, poteka kot pripravljenost za potrebe vojaškega reševanja v gorah, kar omogoča takojšnje aktiviranje dežurne skupine reševalcev SV, ki je nujna, da posreduje, kjerkoli pripadniki SV to pomoč potrebujejo,« je razložil štabni vodnik Arh. Reševalci letalci SV sodelujejo v vseh reševalnih in iskalnih akcijah SV skladno z načrti za delovanje sil SV pri zaščiti, reševanju in pomoči pri naravnih in drugih nesrečah Vihra, lahko pa se jih uporabi tudi za reševanje in pomoč v naravnih ter drugih nesrečah večjih razsežnosti, v katerih se uporabljajo vse razpoložljive civilne in vojaške zmogljivosti za reševanje.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič