Dotik: V eni od slovenskih dolin se da pri gorskih partijah doseči šah Matk na veliko različnih načinov, a sem bil na koncu z remijem povsem zadovoljen.
Partija šah Matka
Nad visokogorsko kmetijo stopim med smreke, kot znajo krave in srnjad, drvarji in gobarji, kot se spodobi za nekoga, ki se čuti domačega v tem gozdu. Na Lesnikovem sedlu pridem do meje Slovenije, iz Perkovega sveta stopim v Matkovega, na koncu ceste prestopim na dobro mi znano pot lovcev. Katera pot je prava? Tista, ki me pripelje do novih spoznanj, večinoma je ena in ista. Bližnjic tu ni, prehoditi moram dobro znan mi greben Grintovca in Jevševca. Tudi z večjim spustom sem si domač, potem pa se začno vrstiti robovi. Za vsakim ovinkom pride novo spoznanje: pot gre ponovno navzdol, preden se dvigne.
 |
 |
Lep je pogled na kamnito kuliso Ojstrice s Planjavo. Redki so, ki zmorejo velika dejanja, redki se tega tudi zavedajo. Moja pot do spoznanj je stvar majhnih korakov, ti so lahko pogost razlog za veselje in radost. Na pragu krnice začutim, da sem izgubil ravnotežje - preveč sem premišljeval, premalo sem bil pozoren na okolico. Poiščem prehod na Krničko sedlo, prepričan, da je to danes največ, kar zmorem. Vračam se že, ko pri starih brunih nekdanje koče ne znam odnehati, po dodatna gorska spoznanja grem še na zadnji rob Makove krnice. Iztok, sedaj pa čisto zares, vrni se v svet ...
Današnjo šah Matk partijo sem mislil zaključiti s potezo trdnjave iz E4 na E6, imenuje se Matkova kopa, a sem se ulovil v diagonale. Z lovci znajo narediti šah Matk le poznavalci, spusti in ponovni dvigi poti niso začetniški. Povsem se posvetim povratku, pat pozicija v gorah ne pride v poštev, še manj izguba partije.
Preutrujenost mi samo škodi, a sedaj je prepozno. Pri zožitvi zavesti gre za zmanjšanje zbranosti, nič ne bo z ozaveščanjem novih spoznanj. Že na začetku večjega vzpona sem si mislil pomagati z meditacijo, vendar sem to storil šele na travnatem sedelcu. Za nekaj minut zaprem oči, vendar se zbranost ne zbudi. Odprtih oči stopim na dobro uhojeno, vendar napačno pot. Spoznam to po vejah, ki nepožagane ovirajo hojo po njej. Napako sem storil že pred počitkom.
 |
"Vzporedne dimenzije Božjega kraljestva nas usmerjajo na pot potrpljenja, dokler se ne zazremo vase in se v svoji notranji samopodobi odpremo notranjemu miru, ki ga prinaša blagostanje v vsakdanjem napredku. A napredek ni mogoč brez sinhronizacije na širšo Božjo frekvenco, ki nam daje usmeritve za naprej, za našo prihodnost bivanja in sožitja z vsemi, s katerimi si želimo deliti prelepi košček naše Zemlje. Vsaka vzporedna dimenzija Božjega kraljestva ponazarja pot vase po trenutni stopnji naše samozavesti in nas usmerja na pot poguma, strpnosti in vztrajnosti v vsakdanjem življenju." (Sandi Dolinar, Nova spoznanja)
Pred menoj se na široko razpre pogled na Jerebičje. Zadovoljen sem, v glavnem se bom le še spuščal. Zadnji del se pretvarjam, da se noge premikajo same od sebe, a se slepiti ne dam. Končno, Karlijev ribnik naznanja bližino kmetije. V njem se ogledujejo temnozelene smreke, med njihovimi odsevi se odpira okno v nebo. Ah! Po nova spoznanja mi ni treba iti na drugi konec sveta ali na nasprotni rob Matkove krnice, čisto malo potrebujem, na primer drugačen pogled na svet in na sebe. Pravega kraljestva ne bom našel pri Zlatorogu v gorah, najdem ga lahko le v sebi.
Nobenega zmagoslavja nisem občutil, le zadovoljstvo, da sem se vrnil. V tisti vroči bleščavi sem se skuril, nehote sem skvaril nastavitve na fotoaparatu in so bile zato slike zažgane, verjetno so taki tudi vtisi, spomina zapisi. Letos se še vrnem, najmanj po lepe fotografije. Brez potrebe se hvalim, da sem na večerjo prišel točno ob času. Čeprav sem omenil le hojo po meji, je Nežo vseeno skrbelo, da se nisem zaplezal v Matkovi kopi. Po večerji ponovno berem, kaj piše na karti, ki sem jo potegnil pred zajtrkom.
Bog nas ljubi in nam kaže pravo pot sprejemanja vseh preizkušenj, pred katere nas postavlja, kot nekaj dobrega, kar v nas samih ozavešča Božje poslanstvo, Božji mir in notranje razodetje ljubezni, ki nas očiščuje vse navlake našega napuha.
...
Spoštujte Božjo voljo v vseh odnosih, kakršnekoli težave v nas samih nas oddaljujejo od našega bistva, zato se sprejmite takšne, kot ste, in v sebi gradite Božje kraljestvo." (Sandi Dolinar, Karte Božje posvetitve, Božje kraljestvo)
Iztok Snoj