Delo - Mark Koghee: Adrenalinsko: Skoki, plavanje, plezanje; naporno pohajkovanje po in ob morski obali Walesa.
Na skalni zahodni obali Velike Britanije se čedalje več ljudi ukvarja z izjemno zanimivo dejavnostjo. »Obalkanje« (coasteering) oziroma združevanje športnih dejavnosti na obali – pohodništva, plezanja, potapljanja, skokov in plavanja – se uveljavlja hitreje od vseh drugih adrenalinskih športov v Veliki Britaniji.
Z vrha skalnih sten v okrožju Pembrokeshire v Walesu se mirna voda Irskega morja zdi kristalno čista, čista kakor mineralna voda. S petih metrov nad gladino lahko opazujete plavajoče ribe, vidni pa so tudi vsi kamni in skale na morskem dnu. Temperatura zraka je 12, temperatura vode pa 10 stopinj Celzija. Zebe nas do kosti.
In zdaj moramo skočiti v vodo.
Vedno je pot, tudi če je ni
Zjutraj smo se odpravili na izlet na zelene travnike, ki se razprostirajo kot preproge po vrhovih valižanskih skalnih sten, da bi se preizkusili v športnih dejavnostih na obali. Potovati po skalni obali zahodne Velike Britanije in se hkrati ukvarjati z različnimi športi je izjemno zanimiva izkušnja. Kjer je še mogoče hoditi, hodimo. Ko se skalna stena konča, skočimo v vodo. Nato plavamo do nove primerne skalne stene, ki jo je mogoče preplezati. Ustreznega prevoda za »coasteering« še nimamo, izraz pa je izpeljan iz besede »obala« (»coast«). V slovenščini bi morda lahko uporabili »obalkanje«. Sprehajali smo se po ozkih stezah sredi podeželske pokrajine, dokler ni steza nenadoma izginila na robu petmetrske skalne stene. Zdaj si ogledujemo skalovje na morskem dnu. Vsi se bomo prvič preizkusili v »obalkanju«, zato negotovo pogledujemo drug drugega in vodno gladino pod seboj. Ko pa se prvi med nami opogumi in skoči v vodo, se vsi zavemo, da si ni več mogoče premisliti. Drug za drugim se poženemo v globino, čof!
Na tovrstni izlet se ne smete odpraviti nepripravljeni. Z nami so vodniki, oblečeni smo v potapljaške obleke in rešilne jopiče, na glavi imamo čelade. A zato nas ni nič manj strah. Ko moram skočiti, se počutim zelo nelagodno. Ko letim po zraku, mi preostane samo še popolno zaupanje v pomirjujoče besede vodnika, ki mi je zagotovil, da bo vse v najlepšem redu.
V mrzli vodi mi srce začne biti hitreje, diham, kakor da bi pravkar pritekel na vrh gore. Ko pa se telo in um mrazu prilagodita, strah izgine in začnem se zabavati. Medtem ko plavam na kristalno čisti morski gladini in si ogledujem skalnate stene, me preplavi občutek umirjenosti. Kmalu si zaželim splezati na vrh stene in spet skočiti v vodo. Tako plezamo, skačemo, plavamo, plezamo, hodimo in skačemo ter počasi potujemo od stene do stene. Ponekod je treba plavati skozi jame, v katerih močno odmeva voda, ki jo med plavanjem odrivamo.
Na koncu poti splezamo na zelo visoko skalno steno. To je veliki finale našega izleta, sledi mu še zadnji skok. Povzpnemo se skoraj deset metrov visoko. Že ko stojim tako visoko in si ogledujem skale na morskem dnu, se mi tresejo noge. »V vodo morate skočiti tako, da je telo v navpičnem položaju,« nam pove vodnik. Nasvet je treba upoštevati, saj pri skoku s takšne višine pristanek na vodni gladini ni ravno neboleč. Izlet se konča z glasnim štrbunkom. Po skodelici vroče čokolade, s katero nam postrežejo vodniki, ki so nas spremljali po stezah na vrhu skalnatih sten, hitro najdemo pot do vrha in nazaj na izhodišče.
Vsak dan, razen božiča
»Obalkanje« je ena tistih dejavnosti, ki še dolgo ostanejo v spominu. Prva se je z njo ukvarjala agencija TYF iz kraja St. Davids. Njeni predstavniki ponosno pripovedujejo, da so na izlet popeljali pripadnike britanske posebne enote SAS, vendar dejavnost ni namenjena samo telesno najbolj vzdržljivim. TYF jo vsako leto predstavi približno 12.000 ljudem. »Športnih dejavnosti na obali se udeležujejo šolske skupine, poslovneži, družine, zakonski pari in posamezniki,« pravi Ross Beese iz agencije TYF.
Ljudje se z različnimi dejavnostmi na skalni obali okrožja Pembrokeshire ukvarjajo že od nekdaj, vendar resno šele od osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Beese pojasnjuje, da se je vse začelo leta 1986. »Deskarji iz St. Davidsa so hoteli preizkusiti nekaj novega, potem ko morje ni bilo več tako valovito. Andy Middleton (ustanovitelj TYF) je skupaj s prijatelji začel peš raziskovati obalo v okrožju Pembrokeshire in med pohajkovanjem so si prizadevali, da se ne bi zmočili med hojo po tistih predelih, ki so najbliže morski gladini, in tistih, ki jih je treba preplezati. Kjer pa to ni bilo več mogoče, so skočili v morje in plavali do najbližje obale. Tako se je začelo 'obalkanje', TYF pa je bil prvo podjetje, ki je ljudem predstavilo to izjemno zanimivo dejavnost.«
TYF je šele v devetdesetih letih uvrstil tovrstne izlete v svojo redno ponudbo za turiste. Zdaj ponuja »obalkanje« 364 dni na leto, počivajo samo za božič. Beese pravi: »Od pomladi do oktobra je najtopleje, najbolj utrjeni pa se na izlet najraje odpravijo pozimi, ko je najhladneje.« TYF je lani dobil nagrado za »najboljšega ponudnika vodnih športov« v Veliki Britaniji, ponosno poudari Beese. »Na nagrado smo zelo ponosni, saj smo dolga leta zelo trdo delali.«
Z »obalkanjem« se zdaj ukvarjajo po vsej zahodni britanski obali, organizirajo pa ga v več kot sto središčih. Na voljo so poldnevni in celodnevni izleti za začetnike, srednje dobre in izkušene. Dejavnost se uveljavlja hitreje od vseh drugih adrenalinskih športov v Veliki Britaniji.
Obala v okrožju Pembrokeshire je idealna tudi za kajakaštvo, potapljanje in deskanje. Lahko se odpravite na pohod po obalnih poteh, plezate po stenah ali jahate konje na obali. Če se vam takšne dejavnosti zdijo prezahtevne, se v Walesu lahko odločite za opazovanje ptic ali ribarjenje. Na obali lahko kdor koli v katerem koli letnem času in v kakršnem koli vremenu vedno kaj počne.
Pembrokeshire
To je najbolj jugozahodno okrožje v Veliki Britaniji. Velja za zelo umirjeno območje v Walesu, saj na 1600 kvadratnih kilometrih živi samo 120.000 prebivalcev. Na kvadratnem kilometru živi v povprečju le 74 ljudi; v Sloveniji, za primerjavo, 101 človek. Obiskovalcev je zaradi trdega dela turističnih delavcev vsako leto več. V zadnjih nekaj letih je Pembrokeshire vsako leto obiskalo 4,2 milijona ljudi. To je izjemno veliko, zlasti če upoštevamo, da tu živi samo 120.000 ljudi.
Kljub množici turistov podeželska pokrajina okrožja Pembrokeshire ostaja tiha in umirjena, čeprav ob obali vedno kdo vesla v kajaku, deska ali se ukvarja z »obalkanjem«.
Mark Koghee