Franci Savenc 24.03.2013 06:29 1789 0

Železna pot - Dolga Planja, Vogel

Gorenjski muzej vabi na ogled razstave: Najstarejše sledi človeka v visokogorju Julijskih Alp v Galeriji Mestne hiše v Kranju, Glavni trg 4. Avtorica razstave je direktorica, arheologinja Marija Ogrin.

Razstava je dopolnjena s fotografijami visokogorja Julijskih Alp. Avtorica fotografij je Jelena Justin. Razstava bo na ogled do 20. aprila 2013.

Planina Vogel leži v Spodnjih bohinjskih gorah in je ena najbolj obširnih planin. Spada med visoke planine in obsega območje Prednjega Vogla in Zadnjega Vogla. Na območju smučišča Orlovih glav na Prednjem Voglu se nahaja arheološko najdišče Dolga Planja in je tik ob smučarski progi Kratki plaz.

Gorenjski muzej že vrsto let proučuje visokogorsko arheologijo, zato smo v letu 2012 izvedli arheološke raziskave na lokaciji Dolga planja. Izkopno polje v velikosti 11 x 13 metrov je obsegalo območje poznoantičnega tlorisa stavbe, ki se nahaja na smučišču in je zaradi površinskih izravnav smučarskih prog tudi ogroženo. Lokacijo sta v letu 2011 odkrila Janez Bizjak in Miran Bremšak. Pri raziskavah je sodeloval tudi Inštitut za arheologijo ZRC SAZU.

Na rahlo dvignjenem terenu smo odkrili temelje stavbe, grajene iz večjih ali manjših apnenčastih kamnov, brez malte. Kamni so služili le toliko, da so nanje položili lesena bruna , katera so po vsej verjetnosti nato še založili z dodatnimi kamni. Položeni so večji del neurejeno in številni kamni so bili tudi premaknjeni. Kljub temu nam je uspelo določiti notranje mere stavbe širine 2,80 metra ter dolžine 4 metre. Debelina temeljev je različna, od 60 do 80 cm. V notranjosti stavbe sta bila najdena kamnita brusa ter razmeroma malo keramike. Večina keramike je bila najdena pred stavbo na vzhodni strani, kjer je bil tudi vhod. Med keramiko sta tudi dva prazgodovinska odlomka, sicer prevladujejo lonci z izvihanim ustjem, nekateri tudi z okrasom valovnice ali metličenja. Na celotnem območju je bilo najdeno tudi veliko železove rude – predvsem bobovca. Od posebnih najdb so za datacijo poselitvene točke pomembni še železen nož iz starejše železne dobe (8.–4. stol. pr. Kr.) in kresilnik iz poznoantične dobe. Pri odkritju lokacije sta bili najdeni še rimska bronasta fibula iz 1. -2. stol. po Kr. (tip Almgren 236) ter certoška fibula (X. vrsta po B.Teržan), ki se pojavlja v alpskem prostoru od 4. stol. pr. Kr..

Poselitvena točka na Dolgi planji na Voglu je ležala na območju varnem pred plazovi in nedaleč stran od poti, ki so vodila preko gorskih prelazov iz Bohinja v Posočje. Koča je služila verjetno tudi kot zavejte rudarjem ter, prostor pred njo, za odlaganje rude. Dolga planja je do sedaj edina sezonska postojanka na tem območju, za katero imamo zanesljive materialne dokaze, da je bila obljudena že v starejši železni dobi. Temelji železnodobne stavbe se na raziskanem območju niso ohranili, ker domnevamo, da so na tako majhnem prostoru postavljali in dograjevali novejše koče na prostoru starejših. Odkriti tloris stavbe
sodi v poznoantično in zgodnjesrednjeveško obdobje (od 4. do 8. stol. po Kr.).

Jelena Justin

Gorenjski muzej - Kranj