Večer, Koroška - Jurij Berložnik: Kršitelje, ki bodo drevesce posekali "na črno", čaka globa 150 evrov, na koroških tržnicah zadnja leta drevesca niso na prodaj.
"Zadnja leta v Sloveniji letno posekajo približno 34 tisoč okrasnih drevesc domačih gozdnih vrst. Skoraj tretjina je pridobljenih na kočevskem območju, sledita ljubljansko in mariborsko, na našem gozdnogospodarskem območju lastniki gozdov letno posekajo okoli 1900 smrek," je povedal vodja slovenjegraške območne enote Zavoda za gozdove Milan Tretjak. Glede na to, da je gospodinjstev na Koroškem precej več, si jih očitno ljudje priskrbijo od drugod, precej priljubljena so tudi eksotična drevesca, ki ne rastejo v naših gozdovih, ter drevesca iz umetnih mas. Drevesca, ki jih bodo lastniki gozdov posekali v naravi, morajo biti letos označena z rumeno nalepko Zavoda za gozdove Slovenije z napisom "Darilo gozda vašemu domu". "Nalepka je zagotovilo, da je bilo drevesce iz narave vzeto z najmanj škode," pojasnjuje Tretjak. Princip sonaravnega gospodarjenja, po katerem delajo slovenski gozdarji, med drugim pomeni tudi pospeševanje najboljših dreves in odstranjevanje dreves, "ki nimajo perspektive". Ker bi jih posekali v vsakem primeru, nakup drevesca z nalepko ekološko ni sporen. Lastniki gozdov po predhodno izdani odločbi 25 teh nalepk dobijo zastonj, za večje število pa morajo plačati 26 centov za vsako drevo. Po podatkih Zavoda za gozdove na Koroškem ni lastnikov gozdov, ki bi se s prodajo novoletnih drevesc ukvarjali masovno.
"Naš glavni namen je preprečiti divje izsekovanje, v preteklosti smo na primer opažali primere, ko je nekdo smrečico posekal, na poti domov je zagledal lepšo in je staro odvrgel pa posekal še eno ali pa je posekal trimetrsko drevo, potem pa uporabil samo vrh." Kršitve sankcionirajo inšpektorji inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Inšpektor Drago Križan iz izpostave Dravograd ugotavlja, da je divjega izsekovanja vedno manj, "včasih smo s policijo skupaj ustavljali vozila v prometu in jih preverjali, danes tega ne počnemo več, če pa policist naleti na voznika, ki prevaža drevo brez nalepke, mora o tem obvestiti inšpektorat".
Kot pojasnjuje Križan, znaša globa za kršitelja, ki bi v svojem ali v tujem gozdu "na črno" posekal drevesce, 150 evrov za eno, "če gre za tatvino, pa moram obvestiti še lastnika, ta pa se potem lahko odloči za pregon storilca". Kot opaža inšpektor, na koroških tržnicah v zadnjih letih novoletnih okrasnih drevesc ni na prodaj.
Umetna drevesca bolj obremenjujejo okolje kot naravna
Za umetna drevesca se ljudje odločajo zaradi praktičnih razlogov (iglice ne odpadajo), mnoge pa vodijo tudi ekološki vzgibi, prepričani so, da s tem prispevajo k ohranitvi gozdov. To prepričanje po besedah Tretjaka ni nujno pravilno, v neki mednarodni raziskavi so ugotovili, da mora umetno okrasno drevo služiti svojemu namenu najmanj 20 let, da se njegov negativni vpliv na okolje izenači z negativnim vplivom pridelave naravnih božičnih drevesc iz nasadov.
Jurij Berložnik