Večer, Črna kronika
Mangart: v 35 letih vzel 15 življenj
Med smrtno ponesrečenimi alpinisti je tudi Pavel Podgornik, brat Petra Podgornika, ki je skušal pomagati izgubljenima fantoma s Cerkljanskega
Mangart, ki je z 2678 metri nadmorske višine tretja najvišja gora v Sloveniji, se ponaša z neslavno bilanco, saj je v zadnjih 35 letih vzel 15 življenj. Na gori so svoje življenje pustili celo izkušeni alpinisti, ki so osvajali zahtevne smeri v Andih.
Najpogostejši vzrok za nesreče na Mangartu je podhladitev. Gora se namreč nahaja na območju, kjer se mešata mediteransko in alpsko podnebje, za kar so značilne izredno hitre vremenske spremembe. Zgodi se, da se vreme poslabša v slabi uri in se temperatura ekstremno znižane glede na letni čas. Mangart je ena najlažje dostopnih slovenskih gora, saj se po najvišje ležeči prometnici v Sloveniji, ki pelje do nadmorske višine okoli 2200 metrov, do njega lahko pripeljemo z avtomobilom.
Na vrh pa se lahko odpravimo po dveh smereh slovenski, ki je krajša, a nekoliko bolj zahtevna, in italijanski, ki pomeni daljši, a dokaj lažji dostop. Pot do vrha sicer traja od dve do štiri ure, odvisno od smeri in fizične pripravljenosti. Sredi poletne sezone se večkrat zgodi, da se turisti, med katerimi prevladujejo tujci, na goro odpravijo v športnih copatah ali celo sandalah ter kratkih hlačah in majicah brez rokavov. Ob nenadni nevihti, te pa so v poletnem času pogoste, lahko temperatura pade tudi za deset in več stopinj Celzija, zato je nekaj ljudi na gori umrlo zaradi podhladitve sredi poletja.
Najstarejši član Gorske reševalne postaje Bovec Anton Mlekuž, ki že 35 let neprekinjeno aktivno sodeluje pri reševanju v gorah, je na podlagi statistike prišel do presenetljivih podatkov. V petintridesetih letih je Mangart terjal 15 življenj. Med njimi tudi življenji priznanih alpinistov Pavla Podgornika in Tamare Likar, ki sta imela izkušnje s plezanjem v Himalaji.
V jugovzhodni steni Mangarta, v smeri, ki so jo poimenovali Bija drekerija, v kateri sta v nedeljo zašla v težave mlada primorska alpinista, jima je skušal pomagati na varno novogoriški alpinist in gorski reševalec Peter Podgornik, ki je skupaj s soplezalcem Zlatkom Korenom lani prvi preplezal to smer. Po mobilnem telefonu je Likarja in Uršiča usmerjal in jima pomagal iz stene, v kateri sta se zaplezala. V stenah Mangarta pa je med žrtvami zapisan tudi Podgornikov brat Pavel.
Brata Podgornik, dvojčka Peter in Pavel, sta bila v tistem času ena izmed najbolj uspešnih alpinistov pri nas, saj sta denimo preplezala zavidanja vredno smer na gori Aconcagua v Andih. A za Pavla je bil usoden Mangart. Pred petindvajsetimi leti je 29. junija, ko godujeta sv. Peter in Pavel, v južni steni Mangarta zaradi podhladitve umrl skupaj s prijateljico in alpinistko Tamaro Likar. Med plezanjem ju je ujelo slabo vreme, dež pa se je spremenil v sneg. Po 24urnem bivakiranju v steni zanju žal ni bilo več pomoči. A Peter kljub temu alpinizma ni opustil, z njim se še vedno aktivno ukvarja in si vedno znova postavlja nove izzive.
Peter Podgornik je povedal, da je z Likarjem in Uršičem v nedeljo vzpostavil stik po mobilnem telefonu in jima z navodili ter točnim opisom smeri pomagal, da sta splezala iz stene in se povzpela na vrh gore. S pomočjo kompasa in višinomera, ki sta ga imela s seboj tudi alpinista, jima je točno opisal možnost sestopa do Mangartskega sedla in jima svetoval, naj poskušata pot nadaljevati proti dolini. Pojasnila sta, da sta močno izčrpana in premočena, poleg tega je na grebenu divjalo neurje z močnim sneženjem in meglo, ki je onemogočala vidljivost.
Ob 21.30 se je izgubil signal, v ponedeljek zjutraj sta mu alpinista okoli 7. ure poslala SMS in mu sporočila, da jima ni hudega, saj sta prenočila na vrhu gore. Potem ko sta ob 9.30 dobila od Podgornika SMS z natančnim opisom poti sestopa, bodisi po slovenski ali italijanski smeri, sta se le še zahvalila za pomoč, od takrat pa ni bilo več mogoče vzpostaviti zveze, saj se jima je najverjetneje izpraznila baterija. Peter Podgornik jima je poslal še en SMS pozno popoldne, v njem jima je pojasnil, da so reševalci akcijo zaradi teme prekinili in jo bodo nadaljevali v torek dopoldne.
Podgornik, ki je v podobnih razmerah pred mnogimi leti bivakiral na Mont Blancu, je še povedal, da so si alpinisti nekdaj bolj prizadevali, da bi se rešili iz nastalih razmer, saj niso poznali mobilnih telefonov niti helikopterskega reševanja. Morda sta alpinista le računala na izboljšanje vremenskih razmer in prihod helikopterja, to pa je morda bilo usodno zanju. Če bi bila ponoči sestopila proti Mangartskemu sedlu, bi se srečala z reševalci in lahko bi pisali o srečnem razpletu.
Carmen Leban