Policija: Policisti so v okviru preventivne akcije v gorah danes, 24. julija 2009, opozarjali planince, naj bodo v gorah še posebej previdni.
Po besedah vodje gorske enote Roberta Kralja je namreč v gorah še vedno preveč nesreč zaradi zdrsov, do katerih pride predvsem zaradi neprimerne obutve; izredno nevarno je tudi padajoče kamenje. Da bi se izognili nesrečam, se je treba v gorah držati nekaterih osnovnih pravil, obvezna pa je tudi ustrezna oprema.
Policisti so svoje preventivne aktivnosti – opozarjanje obiskovalcev gora na uporabo ustreznejše opreme in pomen poznavanja osnovnih gorniških pravil – na območju Julijskih Alp, Kamniško-Savinjskih Alp, Raduhe in Pece začeli že v zgodnjih jutranjih urah. Policijske patrulje s po dvema ali tremi policisti ste lahko danes tako srečali na naslednjih planinskih poteh:
Vršič - Mojstrovka - Vršič
Kamniška Bistrica - Kokrško sedlo - Kamniška Bistrica
Mangartsko sedlo - Mangart - Mangartsko sedlo
Raduha
Logarska dolina - Okrešelj - Kamniško sedlo - Logarska dolina
Namen takšnih akcij je zagotavljanje splošne varnosti ljudi v gorah. Gornike, pohodnike, izletnike vseh starosti policisti namreč seznanjajo z nevarnostmi v gorah poleti ter jim svetujejo, kako naj bodo pravilno opremljeni in obuti, kako naj se varno gibajo idr.
Na ta način želimo zmanjšati število gorskih nesreč ali vsaj omiliti njihove posledice, je dejal pomočnik poveljnika Posebne policijske enote in vodja gorske enote Robert Kralj, ki je na Vršiču pokazal tudi opremo, ki jo uporabljajo policisti gorske enote policije pri svojem delu.
Poleg tega pa policisti pri planincih kot tudi pri skrbnikih in upravnikih gorskih domov in koč med akcijo ugotavljajo morebitne kršitve javnega reda in miru, kršitve s področja varstva okolja, obveščanja v primeru gorskih nesreč, Zakona o Triglavskem narodnem parku. Preverjajo tudi psihofizično stanje obiskovalcev gora.
Dragoceni napotki za varno gibanje v gorah v poletni sezoni
Nevarnost padajočega kamenja je stalna, zlasti nevarno je spomladi in poleti, ko skopni sneg. Nosimo čelado!
Poleti so nevarne vročinske nevihte v popoldanskem času, zato spremljajmo vremensko napoved. Ture je treba začeti zgoraj in jih kmalu končati.
Če naletimo na snežišče, ki nima varnega izteka, mi pa smo brez opreme (cepin in dereze), se obrnimo (zdrsi).
Sleherno leto moramo svoje cilje izbirati postopno, tako glede trajanja izleta, višinske razlike kot tudi težavnosti (pridobivamo telesno kondicijo). Preden se odpravimo na daljšo, celodnevno turo, opravimo nekaj krajših tur: da dobimo kondicijo in s tem preizkusimo sebe in opremo (telesna nepripravljenost).
Za dolge ture si raje vzemimo dva dneva. Ne pretiravajmo z 'divjanjem' po poteh!
Preberimo kakšno literaturo o gibanju v gorah, nevarnostih, prehrani, opremi, vremenoslovju – še kako lahko potrebujemo ta pravila, nasvete in napotke.
Seznanimo se, kaj pomenijo oznake poti: ali je pot lahka, zahtevna, zelo zahtevna, saj nam povejo, kakšne težave nas bodo čakale in kakšno opremo bomo potrebovali.
Vpisujmo se v vpisne knjige na planinskih postojankah!
Ko gremo v gore v skupini, se nikoli ne ločimo od nje. Hodimo vedno skupaj. Če smo se odločili, da gremo na turo skupaj, se tako tudi vrnimo.
Na zahtevnih poteh upoštevajmo, da so poti in varovala lahko tudi poškodovana. Na poškodbe poti ali varoval opozorimo druge in javimo stanje na Planinsko zvezo Slovenije.
Na turah, ki so označene kot zahtevne, uporabljajmo obvezno čelado, na zelo zahtevnih pa še samovarovalni komplet. Za vzpenjanje po jeklenicah so koristne rokavice - najbolje kolesarske.
Veliko se jih bo odpravilo v tuje gore, kjer bodo hodili po ledenikih. Upoštevajmo navodila o varni hoji po ledenikih in se naučimo reševanja iz ledeniških razpok že doma.
Mobilni telefoni nam lahko v primeru nesreče veliko pomagajo oz. zelo skrajšajo odzivni čas do prihoda reševalcev na mesto nesreče. Naj bo baterija napolnjena in ne uporabljajmo ga po nepotrebnem. Upoštevajmo, da pokritost gorskega sveta s signalom našega aparata ni popolna in možnost sporočanja naše morebitne stiske ni vedno zanesljiva.
Kadar pot vodi čez snežišča, ki ostanejo pozno v poletje ali vse leto, zlasti na severnih in senčnih legah, si izberimo kopne ture po južnih pobočjih. Če pa se že podamo na ture, kjer nas bo zlasti zjutraj pričakal pomrznjen sneg, se primerno opremimo (dobra obutev, cepin …).
Več o tem na spletni strani: Nasveti za pohodnike, planince, gornike
Vzroki gorskih nesreč, problematika in statistični podatki
Veliko ljudi se odloča za aktivno preživljanje prostega časa v sredogorju in visokogorju. Planinstvo je med ljudmi nadvse priljubljeno, saj je tesno povezano z rekreacijo, sprostitvijo, uživanjem v naravi. Poletne temperature v prijeten hlad gora zvabijo veliko ljudi, tako da lahko govorimo o množičnem turizmu v gorah. A vsakoletni, skorajda milijonski obisk slovenskih gora pri ljudeh prinaša varljiv občutek varnosti, zato se povečuje število nesreč. V tem smislu sta zaskrbljujoča predvsem julij in september, saj je število nesreč v teh mesecih daleč nad desetletnim povprečjem.
Čedalje več pohodnikov se odloča tudi za obiske najvišjih slovenskih gora, med njimi pa so vedno tudi takšni, ki so izrazito neustrezno opremljeni. Glede na izkušnje iz preteklih letih ocenjujemo, da se lahko število gorskih nesreč tudi letos poleti poveča prav zaradi zdrsov.
Tudi iz statističnih podatkov Gorske reševalne zveze Slovenije je razvidno, da se največ nesreč v gorah zgodi pri hoji po poti, predvsem zaradi neprimerne opreme (obutve), zaradi česar pride do zdrsa in poškodb različnih delov telesa. Poškodbe so že vrsto let tudi posledica padajočega kamenja, ki je prav tako med vzroki gorskih nesreč.
Vzroki nesreč so torej največkrat telesna in duševna nepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, nepoznavanje poti ter podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer v gorah, kjer se srečujeta zima in poletje. V visokogorju, predvsem na osojnih legah v grapah, je namreč še vedno nekaj snega, ki predstavlja nevarnost zlasti tam, kjer planinske poti prečkajo navedena snežišča. Predvsem to velja v Julijcih, ponekod tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah. Po besedah Roberta Kralja so najbolj naporne in zahtevne reševalne akcije (tako za reševalce kot ponesrečence) potrebne pri nesrečah alpinistov oz. plezalcev, saj si ti navadno izbirajo najbolj zahtevne vzpone in plezalne smeri.
V prvem polletju 2009 je bilo že 121 posredovanj v gorah. Zgodilo se je 8 smrtnih nezgod, 20 oseb pa je bilo hudo telesno poškodovanih.
V celem letu 2008 je bilo v slovenskih gorah 59 hudo telesno poškodovanih gornikov, 20 gornikov pa je izgubilo življenje.
Izkušnje in ugotovitve policistov iz preteklih let
Na podlagi ugotovitev pretelih preventivnih aktivnosti v gorah v policiji ugotavljamo nekatere pozitivne premike. Čedalje manj je na primer organiziranih skupin, ki ne bi imele dovolj vodnikov z ustrezno opremo. Posamezniki pa glede na zahtevnost ture še vedno podcenjujejo naše hribe z neprimerno obleko in obutvijo, kar pride še toliko bolj do izraza ob trenutnih poslabšanjih vremena, ki so za slovenske gore pogost pojav.
Prav tako še vedno ni sprejeta miselnost obiskovalcev visokogorja o uporabi alpinistične čelade, ki varujejo glavo pred padajočim kamenjem. To se v zadnjih letih še toliko bolj pogosto proži zaradi razrahljanosti, ki je posledica potresov.
Izvedene preventivne aktivnosti v gorah v preteklih letih so pokazale naslednje:
organizirane skupine so imele zadostno število vodnikov;
gorniki so bili dobro opremljeni;
kot pomanjkljivost smo šteli nošenje kratkih hlač;
glede na zahtevnost ture jih je bilo premalo opremljenih s čeladami;
bolj ko so gorniki mladi, slabše so bili opremljeni;
bolj se je ura bližala 10., slabše so bili gorniki opremljeni in njihovi načrti ture so bili vse bolj nejasni v stilu »greva na sedlo, potem pa mogoče še na tisti hrib levo«;
veliko gornikov se ni vpisalo v vpisno knjigo v bližnji planinski koči, čeprav so nekateri tam popili čaj;
aktivnosti policistov v gorah so pohodniki ocenili kot potrebne, kljub temu, da so jim policisti svetovali in jih opozarjali;
nujnost preverjanja poznavanja ukrepov in postopkov obveščanja v primeru gorskih nesreč;
nujnost preverjanja stanja na področju javnega reda pri oskrbnikih in upraviteljih planinskih postojank in planinskih koč.
Značilnosti obiskovalcev gora
Pri spremljanju planinskega turizma smo v preteklosti ugotovili, da se gorniki odpravljajo na ture v različnih urah dneva. Na tako različno odhajanje vplivajo: oddaljenost izhodišča, možnosti za večdnevne ture, bližina možnih ciljev in težavnost nameravanih tur.
Struktura obiskovalcev gora je zelo pestra. Nekateri so člani planinske organizacije, drugi si sami izberejo cilj in se posvetujejo s prijatelji in znanci. V največji meri pa so posamezniki, ki se sami odločajo za enodnevne tradicionalne ture oz. smeri. Naše ugotovitve iz preteklih let kažejo, da se povečuje delež poškodovanih tujih turistov iz vzhodnoevropskih držav. Še vedno ugotavljamo velik delež udeleženih v gorskih nesrečah, ki se na nameravano planinsko turo niso dovolj pripravili, ker niso poskrbeli za ustrezno opremo ali so si izbrali planinsko turo, ki je pretežka.
Za težje pristope ali ob nenadnih poslabšanjih vremena v gorah pa je nujno popolno obvladanje znanja iz alpinizma ali gorništva ter zbranost od prvega do zadnjega trenutka.
Ugotavljamo, da posamezniki ne poznajo planinskih poti oziroma na brezpotja zaidejo namenoma. Slednji cenijo samo hojo po brezpotjih in delajo za tovrstne vzpone površno in pretirano reklamo. Ti resna opozorila zavračajo in jih jemljejo kot nekakšno oviro ali prepoved, nekateri celo kot spodbudo, da določeno pot tudi preizkusijo. Z vidika varnosti in morebitne ogroženosti drugih obiskovalcev gora pa je to nevarno početje, ki povečuje verjetnost, da bo prišlo do gorske nesreče.
V splošnem so gorniki dobro pripravljeni oz. se glede na pripravljenost odločajo za primerne ture. Kot pri vsaki stvari pa so tudi med gorniki izjeme, ki s svojim vedenjem negirajo pravila varne hoje v gore, bodisi s precenjevanjem svojih znanj in sposobnosti bodisi s pomanjkljivo oz. neprimerno opremo glede na težavnost in razmere v gorah.