Velika planina je bila vedno kot kulisa v ozadju Kamnika, v naročju Grintovcev. Vabila je v svoje naročje. To so poznali drenovci, turisti in obiskovali to gorsko lepotico.
Že več kot sto let je minilo, odkar je dr. Schmidinger, notar iz Kamnika podaril svojo kočo na obronkih Planine Slovenskemu planinskemu društvu (leta 1910). Čez dve leti je bila koča obnovljena in že sprejemala večje število obiskovalcev. Ker pa vsi niso mogli spati v tej Turisten-haus koči, se je porodila misel o najemu pastirske bajte.
Osem desetletij bajtarjem
na Veliki planini se piše,
nikoli več se ne izbriše…
Res je, bajtarji slavimo visoko obletnico. 80 let mineva, odkar je prvi turist, to je bil g. Rajko Gregorc iz Kamnika, najel planšarsko bajto čez zimo. Na rami je pritovoril »gašperček«; prinesel ga je v nahrbtniku čez Pasje pečine iz Stahovice, preko Sv. Primoža in Sušav na Malo planino in naprej na Veliko planino. Všeč mu je bilo, če je lahko bival na planini v zimskem času, ko se je planina odela v belo kristalno obleko, on pa jo je raziskoval s smučmi in se spuščal po njenih čarobnih predelih. Njemu so se pridružili še drugi turisti, smučarji, ki so najemali bajte, saj so videli, kako lepo je bivati v neokrnjeni naravi in si privoščiti še smučanje, planinarjenje …
Tako se je turizem, t.j. bajtarstvo razvijalo iz leta v leto. Vedno več koč je bilo zasedenih in pastirji so z bajtarji dobro sodelovali. Prišla je vojna vihra, koče ne planini, skupaj s Turinsten-hausom in kapelo Marije Snežne so bile požgane. Po vojni se je začela obnova le-teh, prav tako so kmetje oddajali koče turistom in bajtarstvo se je obnavljalo in utrjevalo. Pri postavitvi Preskarjeve koče in kapele Marije Snežne so s svojim delom sodelovali tudi bajtarji, prav tako tudi pri delu na Kokrskem sedlu.
Planinci, turisti – bajtarji, so živeli družabno življenje na planini, sodelovali s kmeti in pastirji ter skrbeli za Planino. Številčno so bili močnejši in se leta 1968 organizirali v Županstvo bajtarjev Velike planine. Čez leta, pa so se v letu 1989 odločili in 2. januarja na občnem zboru na Veliki planini ustanovili Planinsko društvo »BAJTAR« Velika planina, s sedežem v Stahovici št. 20.
S svojo dejavnostjo, druženjem, z bajtarskim golažem v oktobru, ko se začne bajtarska sezona, so nadaljevali vsa ta leta. Po golažu, podelitvi rednih in izrednih značk, priznanj in pohval članom društva , pa se je še vedno našel čas za druženje in veselo razpoloženje, ki je bajtarjem pisano na kožo. Za novo leto se koleduje, nosi bajtarske koledarje od koče do koče. Sneg in slabo vreme ni ovira. V februarju se izvedejo Pastirčkove igre, v veliko zadovoljstvo otrok iz vseh koncev, ter za pusta Pustni smuk. Pestro je tudi maja, ob kresu na predvečer inna praznični dan, ko je organiziran Turni smuk (s starimi smučmi) po Velikoplaninskem naselju, pa spust v lavorju itd. Sploh zna biti zelo veselo.
Maja se čisti tudi planina, da jo pripravimo za živino, ki prihaja v začetku junija in ostaja na Planini do srede septembra. Takrat nam prisluhne tudi Občina Kamnik in sodeluje pri odvozu s finančno podporo. Kmetom in pastirjem predamo »ključ planine«, ki ga na golažu od njih prejmemo nazaj z obljubo, da bomo planino varovali v vsem času, ko bivamo na njej.
Poleti naredimo še kakšno turo, ogledamo zanimivosti Slovenije in zamejstva. Organiziramo že 20 let Miholov pohod na Kokrsko sedlo, v spomin na našega prijatelja Miha Habjana-Mihola.
Dejavni pa smo tudi na drugih področjih
Za 65 letnico je bila izdana bajtarska pesmarica »100 planinskih pesmi«, za katero sta izbor naredila Miro Repič in France Malešič, notni zapis pa Miro Repič. Ilustracije je izdelal Igor Rehar, fotografija na naslovnici pa je delo Staneta Klemenca. Pesem »Na Veliko planino, napisana in objavljena v tej knjigi, pa je postala bajtarska himna.
O bajtarstvu naše planine je pisala tudi Teja Hlačer v svojem delu »Ko se planina preobleče«, ki ga je predstavila za našo 70 letnico. Ob tem praznovanju sta bili postavljeni tudi dve fotografski razstavi Helene Plahuta in Cirila Velkovrha. Ko smo praznovali 75 let bajtarstva, smo povabili na planino nadškofa msgr. Alojza Urana, ki je za bajtarje daroval sv. mašo v kapeli Marije Snežne. Za ta naš jubilej, je bila postavljena tudi razgledna plošča, »Roža vrhov« na vrhu Gradišča ( 1668 m), za katero je imel največ zaslug Miro Šuštar.
Letošnji častitljivi jubilej 80 let bajtarstva na tej naši prelepi Veliki planini, pa je v knjigi, ki jo je pravkar izdal Vilko Rifel in nosi naslov »Velika planina v odsevu časa« opisala bajtarka Helena Plahuta. Veseli smo in hvaležni avtorju, da nam je dal to možnost.
Tako tečejo leta. 80 jih je kar veliko, kajne!
Bajtarji, združeni v PD »Bajtar« Velika planina prihajajo iz vseh delov Slovenije. Včasih je res težko, ko so vremenske razmere neugodne, hoditi na sestanke in prireditve. Takrat zmaga dobra volja in prijateljstvo, ki se skozi vsa leta tke med njimi. Naj bo še dolgo tako.
Ob praznovanju pa ne smemo pozabiti tudi na Agrarno skupnost - Pašno skupnost Velika planina, ki nam vedno rada priskoči na pomoč pri naših prireditvah. Saj brez »parlamenta« na Planini pač ne gre. Tu so še uslužni člani Zaklada narave Velika planina. Tako, da je pomoč pri zimskih prireditvah vedno pri roki. Vsi se radi vedno ustavimo pri starosti bajtarjev Petru Dolinšku, saj vedno da kakšen nasvet, ve kakšno bo vreme, kaj se pripravlja in tako naprej. Je že skoraj 50 let prebivalec Velike planine, vse dni!!!
V poletnih mesecih se bajtarji radi pomudimo in pomodrujemo s pastirji, saj oni so alfa in omega te naše Planine. Ko jo boste obiskali se ustavite pri njih, poleg dobrot dobite tudi dober nasvet, lepo zgodbo, recept in še kakšen čajček in rožice povrh. Pa krave Vam bodo zvončkljale, ogledate si lahko Preskarjevo bajto, pa kapelo Marije Snežne. Ob praznikih je posebej lepo okrašena, saj kite in cvetje pripravljajo skrbne roke pastiric in pastirjev iz vseh delov planine.
Bajtarji danes praznujemo!
2. oktobra 2010 ob 11. uri v Pastirskem naselju Velike planine, je bil naš tradicionalni Golaž!
Planina, VELIKA PLANINA, ta gorska kraljica, ki ji na svetu ni enake, nas je pričakala odeta v meglo … Sonček pa je le pokukal in razveselil vse prisotne.
Na prireditvi, ki so jo popestrili z glasbo, je nagovorila prisotne dolgoletna bajtarka Vladka Vremšak. Pristopil je predstavnik AS Pašne skupnosti Velika planina g. Robert Zamljen in predal »ključ planine« našemu predsedniku, županu Milanu Vodlanu, ki mu je v imenu bajtarjev obljubil, da bomo planino varovali vso našo sezono in jo pomladi spet predali pastirjem.
Pevke vokalne skupine Veronika so polepšale spored najprej z Bajtarsko himno, kasneje pa še z ostalim glasbenim sporedom svojih pesmi. Tajnica društva Helena Plahuta je govorila o bajtarstvu skozi vsa leta, delu na planini in povezavi med pastirji, kmeti in bajtarji.
Župan Milan Vodlan je podelil redne (7), srebrne (6), zlato (1) in 2 diamatni bajtarski znački. Zlato značko je letos prejel g. Franc Pohlin iz Duplice, bajtarski znački z diamantom pa sta šli v roke zakoncev Jelke in Franca Potočnik iz Zg. Stranj. Podelil je tudi zahvale, slike in plakete za delo v društvu. Zahvalil se je tudi AS Pašni skupnosti Velika planina in avtorju knjige Velika planina v odsevu časa g. Vilku Riflu. Bajtarje je nagovoril tudi g. Milan Jereb, v imenu TIC Kamnik, ter jim čestital ob visoki obletnici. Jernej Grad je podal čestitke PD Domžale in podpredsednika PZS Boruta Peršolje.
Prebrano je bilo pismo, ki ga je poslal g. Tone Stele iz Kamnika, v katerem je čestital bajtarjem za njihov jubilej in povedal, da je v mladosti skupaj z domačimi obiskoval Planino in spoznaval njene čare. Vsi pa so nestrpno čakali, da »bajtarski farovž« požegna golaž, ki sta ga kot že leta poprej pripravila kuharja Jaka in Stane ob pomoči bajtarskih prijateljev iz Štajerske. Ko je bilo tudi to opravljeno, se je golaž delil, serviran v lične latvice z napisom PD »BAJTAR« Velika planina 80 let. Tudi lesene žlice so imele ta napis.
Druženje se je nadaljevalo, zaplesali smo in obujali spomine na pretekla obdobja. Srečanje prijateljev; kot že preteklih 5 let, so prišli planinci PD Maximarket iz Ljubljane, pa Štajerske in Gorenjske.
Res je bilo veselo in vsakemu, ki je ostal v dolini je lahko žal.
Povabljeni pa ste na našo Veliko planino, ko utegnete in boste imeli čas .
Oglejte si jo v vseh letnih časih, saj ima veliko obrazov, spoznajte jih!
Helena Plahuta