Tema meseca: Nacionalni boj / Intervju z Bernadette McDonald / Bojan Rotovnik ostaja na čelu PZS / Šerpe - gospodarji Himalaje / Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju / Spomin na pogovor z Vlastom Kopačem
Uvodnik: Gore v spominih. Vladimir Habjan
NACIONALNI BOJ
Zakaj smo nekoč rušili njihove table, oni pa naše. Naše gore, naš zadnji branik. Dušan Škodič
Čigavi bodo Triglav in druge slovenske gore. Spor med Slovenci in Nemci v planinstvu. Peter Mikša
Najhujši narodni odpadnik svojega časa. Karel Dežman. Dušan Škodič
Zapuščino tega boja opazimo še danes. Ljubljanske srajce na Šmarni gori. Dušan Škodič
INTERVJU
Slovenska alpinistična zgodba je v svetu premalo znana. Pogovor z Bernadette McDonald. Mire Steinbuch
PLANINSKA ORGANIZACIJA
Bojan Rotovnik ostaja na čelu slovenskih planincev. Skupščina Planinske zveze Slovenije 2014. Zdenka Mihelič
NORVEŠKA
S smučmi namesto s cepini. Turno smučanje na Lofotih. Aljaž Anderle
BREZPOTJA
Našpičen greben. Tolsta Košuta-Košutnikov turn. Milan Vošank
RAZMIŠLJANJE
Šerpe - gospodarji Himalaje. Tone Škarja
Z NAMI NA POT
Med Matajurjem in Furlanijo. Beneška Slovenija. Matija Turk
Opisi
Mija. Matija Turk
Matajur. Matija Turk
Sveti Martin. Matija Turk
Ivanac. Matija Turk
Z NAMI NA POT
Preden se Alpe iztečejo v Jadran. Hribovito obrobje Tolmeča/Tolmezza. Janja Lipužič
Opisi:
Amariana. Janja Lipužič
San Simeone. Janja Lipužič
Festa. Janja Lipužič
Verzegnis. Janja Lipužič
VOJSKARSKA PLANOTA
Skrivnost Ivančkovih rož. Pisana travniška preproga naj ostane. Olga Kolenc
PLEZANJE PO ŠPANSKO
Brez majice. Rodellarsko poletje. Anže Zorman
RAZMIŠLJANJE
Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju. Aleš Zdešar
NEUNIČLJIVI PRIPRAVNIK
Pripravnik alpinizma s sedmim križem. Erwin Puch. Boris Strmšek
PRIPOVED POKONČNEGA ČLOVEKA
Do konca zvest svojemu prepričanju. Spomini na pogovor z Vlastom Kopačem. Ajda Sazonov in Tone Sazonov-Tonač
ZDRAVJE
Škodljivi učinki sončnih žarkov. Kako se zaščitimo pred njimi? Petra Zupet
VARSTVO NARAVE
Lepi metulj in njegova strupena paša. Vinogradniški petelin. Dušan Klenovšek
ZELIŠČA NAŠIH GORA
Roža, ki odganja prikazni. Šentjanževka (Hypericum perforatum). Lovro Vehovar
NOVICE IZ VERTIKALE
NOVICE IZ TUJINE
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE
LITERATURA
PISMA BRALCEV
PLANINSKA ORGANIZACIJA
TNP
V SPOMIN
Uvodnik: Gore v spominih
Pred dnevi sem srečal sodelavca, ki je bil leto in pol na bolniškem dopustu. Saj svojega dela (še) ni pozabil, je pa povedal, da se ne znajde več prav dobro, razmere so se namreč toliko spremenile. A ni podobno tudi z gorami? Če nimamo potrebnega stika z naravo in gorami, ga bomo kaj kmalu izgubili. Redno ali vsaj občasno obiskovanje gora, pa naj gre za kakršnekoli aktivnosti, morda zgolj za rekreativne ali sredogorske pohode, plezanje v plezališčih ali konec koncev tudi gorsko kolesarjenje, nam pomaga ohranjati psihofizično pripravljenost. To se mi zdi nujno tudi za vse tiste, ki so posredno ali neposredno povezani s planinsko organizacijo. Če bomo izgubili stik z gorami, bodo za nas ostale le še na papirju, v teoriji, v spominih.
Dosedanja letošnja gorniška sezona sploh ni tako zelo slaba, pa čeprav smo se prva dva meseca precej pritoževali na račun pogostih padavin. Razmere za turno smuko so dobre še zdaj, maja, tudi kakšno grapo smo preplezali, da ne omenjam kolesarskih potepanj in plezanja v plezališčih. Le sredogorje je ponekod še problematično, seveda zaradi posledic škode v gozdovih na račun žleda. Če za našo malo deželico vreme za konec tedna ne kaže dobro, se lahko odpravimo kam za mejo. Pogosto se zgodi, da je vreme na zahodu, pa tudi na "senčni", severni strani Alp, boljše kot pri nas.
Vsa ta (nova) obzorja vam z mnogimi vabili, reportažami in opisi prinašamo tudi z našo revijo. Seveda so prioriteta uredništva naše, slovenske gore, pa vendarle ne moremo mesec za mesecem pisati le o Škrlatici, Jalovcu in Triglavu. Vloga revije je vsekakor tudi vzgojna in izobraževalna, z vsebinami želimo namreč bogatiti vaše poznavanje gorstev in širiti obzorja. Podobno je s tematiko alpinizma, za katerega so skorajda vso zgodovino izhajanja revije padali očitki, da ga je preveč (tudi zdaj je tako). Kako to, boste rekli, če pa večina planincev/bralcev ne pleza po gorah? Čisto preprosto, alpinizem je ena najžlahtnejših dejavnosti, povezanih z gorami. Čeprav je izrazito individualna, vseeno prinaša planinski organizaciji in državi veliko posrednih koristi in prednosti, kar je v svojem odgovoru (Planinski vestnik, št. 2, 2014, str. 25) na zadnji okrogli mizi priznal tudi bivši in ponovno izvoljeni predsednik planinske organizacije, o čemer pišemo v posebni reportaži.
Dejstvo je, da se Planinski vestnik spreminja v času in prostoru, še vedno pa je tudi zgodovinski medij planinske organizacije. Poglejte samo, koliko člankov in vesti objavljamo o tem: obeležujemo pomembne obletnice, objavljamo pogovore z mnogimi planinskimi delavci, reportaže s skupščin, proslav, dnevov planincev ..., pišemo o dejavnostih komisij in odborov, da ne naštevam naprej. Dovolj je tudi društvenih glasil (o tem posebna tema meseca v št. 5, 2012), ki beležijo zgodovino planinskih društev. Konec koncev pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da so se spremenile razmere in miselnost. Današnji Planinski vestnik bo zgodovinski vir čez 20, 50 ali 100 let, tako kot je tisti iz leta 1930 zgodovinski vir za današnjo rabo.
Občasno celo od tistih, ki naj bi nas najbolj podpirali, slišimo, da se ne držimo dosledno usmeritev revije, ki so bile zapisane ob njeni ustanovitvi. Torej usmeritev, ki so jih zapisali na papir odborniki Slovenskega planinskega društva daljnega leta 1895. Na srečo se tudi planinska organizacija ne drži usmeritev, zapisanih ob ustanovitvi SPD pred 120 leti. Kajti to so bili popolnoma drugi časi tako za SPD kot za njen tiskani medij, ki pa so že zdavnaj minili. Zato smo šli s časom naprej, na vseh področjih. Kako pa je bilo v časih, ko so se pisale tiste usmeritve, si lahko preberete v temi meseca o nacionalnem boju v naših gorah.
Ta številka je 150., ki jo je pripravilo naše uredništvo. Ponosni smo na opravljeno delo. Ni bilo lahko dvigniti barke, ki se je potapljala, in v času, ko večini tiskanih medijev pada naklada, postopoma dvigniti število prodanih izvodov.
Mi smo torej stik z gorami uspeli obdržati.
Vladimir Habjan