Dušan Škodič 13.03.2008 07:00 2374 0

Planinski vestnik - marec 2008

TEMA MESECA: Eiger - 70 let uspehov in porazov. Andrej Mašera, PLANINSTVO: Neprijetna pot na Triglav. Maja Ikanovič, Na Golake - prvič in zadnjič. Elvica Velikonja, ALPINIZEM: Spomini na Kirgizijo. Andrej Magajne

Vsebina - članki

Uvodnik
Odšel je dr. Janez Drnovšek (1950-2008) - Franci Ekar

TEMA MESECA
Eiger - 70 let uspehov in porazov. Andrej Mašera

KOMENTAR
Napisi naših gora. Mateja Pate
Razmišljanje o poškodovani poti in planinskih vodnikih. Andrej Stritar

PLANINSTVO
Po kraških gričih. Olga Kolenc
V enem dnevu po gričih okrog Idrije. Rafael Terpin
Spomini na planinsko zavetišče na Petrovem Brdu. Olga Zgaga
Neprijetna pot na Triglav. Maja Ikanovič
Kako malo je treba ... Ernest Preglav
Jesenski potep po Julijcih. Jože Vogrin
Na Golake - prvič in zadnjič. Elvica Velikonja
O tretjem festivalu gorniških filmov. Dejan Ogrinec
Na vrhu Skandinavije. Jože Drab

GALERIJA
Peca (2126 m). Uroš Podovšovnik

NA TURO
Med Visoko Ponco in Mangartom. Roman Mihalič
Mangart (2679 m). Andrej Stritar
Striedenkopf (2749 m), skupina Kreuzek. Tomaž Hrovat

ALPINIZEM
Spomini na Kirgizijo. Andrej Magajne
Severna grapa v Vevnici. Klemen Gričar

NAŠA SMER
Centralna grapa v Mrzli gori. Bor Šumrada

NOVICE IZ VERTIKALE
IZ TUJEGA TISKA
PLANINSKO BRANJE NEKOČ
LITERATURA
NOVICE IN OBVESTILA

Kako poznamo naše gore? Andrej Stritar

Uvodnik

Planinci se bomo dr. Janeza Drnovška spominjali kot človeka, ki mu je uspelo prebroditi najbolj kritično tranzicijsko obdobje v času slovenskega osamosvajanja in oblikovanja slovenske države. Dolgo je bil »prvi« politik Slovenije, za vedno pa je odšel kot nepolitik.

Vse bolj je iskal »pot pravičnosti«. In kot človek je tudi dokazal, da slehernik lahko spremeni način svojega življenja in pogleda na svet. Vedno je sledil svoji vesti, tistemu, v kar je verjel. V svojem kratkem življenju je dokazal, da je bil resničen svetovljan in dober človek.

V svetu so ga razumeli in spoštovali. Tudi doma v Sloveniji mu je uspelo obdržati svojo avtentično držo. Zasedal je ugledno mesto med politiki; številni svetovni državniki so ga označili za velikega Evropejca. Bil je človek iskanja, človek, ki je bil predan najžlahtnejšim evropskim vrednotam. Slovenci bi o njem lahko rekli: »Umrl je človek slovenske neodvisnosti.«

O dr. Janezu Drnovšku ne moremo reči, da je bil planinec ali goreče predan goram, vendar pa je bil planincem vedno naklonjen: bil jih je pripravljen poslušati in obljube tudi izpolnjevati. Kar nekaj posredovalnih pisem je napisal v pomoč planinstvu, alpinizmu, gorski reševalni službi. Rodil se je, lahko rečemo v planinski družini, saj je bil njegov oče Viktor več desetletij aktiven član planinskega društva Zagorje, v katerem je kot član UO in blagajnik skrbel za finance. Tako tudi dr. Drnovšku planinstvo ter vrednote gora in gorske narave niso bili tuji.

Ko smo ga obiskovali na njegovem delovnem mestu predsednika države, je z veliko pozornostjo spremljal naše obveščanje o nepotrebnih težavah pri izvajanju alpinistične šole PZS v Himalaji. Ko smo ga tudi informirali glede potrebe urejanja statusa gorskega reševanja in reševalcev, se je zavzel za rešitev teh pomembnih vprašanj s področij družbenega humanitarnega dela.

Tudi na srečanju »Mladina in gore« v osnovni šoli v Sostrem pri Ljubljani je z veseljem poslušal sporočila mladih planincev o njihovem delu; z mladimi se je takoj zbližal, pogovarjal pa se je tudi s predstavniki mladinske komisije PZS in PD ter z vodstvom PZS. Dr. Janez Drnovšek pa nam bo ostal v najtrajnejšem spominu po tem, da je najbolj zaslužen za to, da se je Slovenija v letih razpadanja Jugoslavije ohranila v miru, da jo je najhujša krvava morija obšla in da smo postali pravi svobodni Evropejci.