glede na članek »Bitka za ranjence«, objavljen 5. maja 2006 v tedniku »Več«
Planinska zveza Slovenije se je v vsem času, ko so v Gorski reševalni službi Slovenije pri PZS (v nadaljevanju GRSS) začeli s postopki za organizacijsko preoblikovanje, ki predvidevajo ustanovitev Gorske reševalne zveze Slovenije, izogibala kakršnemu koli razčiščevanju notranjih vprašanj v javnosti.
Žal ugotavljamo, da je čas pred volilno Skupščino PZS, ki bo 20. maja 2006, in predvidenim ustanovnim zborom Gorske reševalne zveze Slovenije po mnenju nekaterih akterjev, ki v GRSS pri PZS vodijo politiko odcepitve od matične organizacije, očitno primeren za širjenje neresnic o planinski organizaciji in žal tudi o njenem predsedniku. Drugače si ne moremo razlagati članka, ki je bil objavljen v tedniku »Več« v petek 5. maja 2006, v katerem novinar Boštjan Fon tendenciozno in enostransko, zlasti pa črno-belo piše o Planinski zvezi Slovenije - kot okosteneli, pridobitniški organizaciji in Gorski reševalni službi pri PZS, ki je »žrtev« takih razmer, ki ovirajo njeno delovanje. Podobne, netočne trditve so objavljene tudi v sporočilu, ki ga je GRSS poslala PZS, članom UO PZS in svojim postajam ter društvom in je objavljeno tudi na spletni strani »Gore-ljudje«. Planinska zveza Slovenije se na tako nizek nivo ne bo spuščala, bomo pa pojasnili nekatere zgrešene in tendenciozne trditve.
Očitek, da PZS opravlja gospodarsko profitno dejavnost, ne drži! Dejavnost PZS je mnogo širša. Od 248 planinskih društev (v nadaljevanju PD) združenih v PZS upravlja s planinskimi kočami le 1/3 planinskih društev. Torej planinska društva, ne pa PZS! Ta društva skupaj s še nekaterimi, ki nimajo koč, vzdržujejo tudi okoli 7.000 km planinskih poti, oboje pa predstavlja pomemben del športne in turistične infrastrukture, ki je v gorah ni sposoben vzdrževati nihče drug. Koče v glavnem lahko pozitivno poslujejo le zaradi velike požrtvovalnosti njihovih upravljavcev ter stotin prostovoljcev, ki vanje vlagajo na tisoče ur prostovoljnega dela! Zaslužek v kočah pa se porabi za njihovo vzdrževanje in osnovno dejavnost planinskih društev, ki jih upravljajo. Tako dejavnost omogoča tudi Zakon o društvih, ki v 22. členu pravi: »… društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z nameni in nalogami društva ter se lahko opravlja v obsegu potrebnem za njegovo doseganje.«
Kakšne so cene v planinskih kočah? Primerljive s cenami v drugih alpskih državah; tudi cena vode, ki se prodaja po kočah. Vode pa ne prodaja PZS - ta le določa najvišje dovoljene cene za nekatere storitve v planinskih kočah. Zanima pa nas, ali pisec članka ve, kolikšni so stroški oskrbe teh koč?
Ko smo že pri številkah: PZS in planinska društva prejmejo s strani naše države (sredstva MŠŠ, športna fundacija, občine) na letni ravni sredstva (iz prijav na razpise) v višini približno 300.000 € za vzdrževanje koč in poti, pa še to le za visokogorje. V Avstriji dobi OEAV za ta namen 1.750.000 € (samo iz z nami primerljivih virov), sicer pa skupaj 7 mio € na letni ravni.
Zato menimo, da PZS in njenim društvom pridobitništva res ni mogoče očitati.
Tudi primerjava glede zavarovanja članov PZS in GRSS in plačevanja stroškov reševanja s helikopterjem je enostranska in popačena. PZS ima z zavarovalnico TILIA sklenjeno pogodbo, po kateri so nezgodno in za odgovornost zavarovani vsi njeni člani, ki si zavarovanje plačajo sami in je vključeno v članarino. Gorskim reševalcem to plača država! Ker bo v prihodnosti treba tudi v Sloveniji plačevati vse vrste reševanj, torej tudi v gorah, si PZS že sedaj prizadeva, da bi bili njeni člani zavarovani tudi za primer reševanja v domačih gorah, tako kot je to že uredila za reševanje v gorah Evrope. V zvezi s tem je PZS dala že več predlogov ustreznim ministrstvom in zavarovalnicam za izdelavo ponudb, vendar doslej še ni prejela nobenega konkretnega odgovora. PZS je tudi že posredovala pri ZZZS zaradi nedopustnega tolmačenja pravila, da je brezplačno reševanje možno le v primeru, ko se reševanec poškoduje, ne pa tudi v primeru, ko je ta storil vse potrebno za svojo varnost in objektivne nevarnosti, v katerih se je znašel, ogrožajo njegovo zdravje in življenje.
Predvsem pa bi radi poudarili naslednje: načelnik GRSS gospod Toni Smolej je tudi v prispevku v tedniku »Več« večkrat poudaril, da jih PZS ovira in da želijo reševalci misliti s svojo glavo. Trditev, da se mora GRSS osamosvojiti zato, ker jih PZS ovira pri strokovnem delu, da ne morejo pridobiti statusa humanitarne organizacije, ker niso samostojna pravna oseba, je popolna izmišljotina.
Dejstva so naslednja:
- SPD, katerega legitimna naslednica je PZS, je GRS ustanovila leta 1912 kot samozaščitno planinsko organizacijo. PZS je vseskozi skrbela za kadrovsko in do leta 1991 tudi finančno osnovo za njeno delovanje.
- PZS je za GRS S v okviru PZS pridobila status humanitarne organizacije decembra leta 2005. Za pridobitev tega statusa ni bila in tudi v bodoče ni potrebna nikakršna drugačna organiziranost GRS S, kot jo v nastopih zagovarjajo gorski reševalci.
- PZS se ni nikoli vmešavala v strokovno delo gorskih reševalcev ali jih kakor koli omejevala pri njihovem delu, kot se ji to očita, ga je pa vedno vzpodbujala.
- PZS je za GRS S pri PZS koncem leta 2002 ustanovila samostojen TR pri NLB, tako da je samostojno finančno poslovanje GRS S začelo že z letom 2003. Zato so vsi očitki GRS S, da so s strani PZS finančno omejevani, povsem brezpredmetni.
- PZS si je vedno, skupno z GRSS, prizadevala, da GRSS dobi čim več sredstev za svoje delo, da se njeno delovanje zakonsko uredi in da se njeno delovanje tudi ustrezno vrednoti.
- GRS S je organizirana v okviru PZS, ki jo je tudi ustanovila, zaradi česar je dolžna spoštovati določila Statuta PZS, tako kot to velja za vse komisije in planinska društva. Kljub temu je vodstvo GRS S v zadnjem času dosledno ignoriralo PZS in njen Upravni odbor in delovalo ne oziraje se na sklepe organov PZS in v nasprotju z njenim statutom.
Planinska zveza Slovenije je Gorski reševalni službi Slovenije predlagala:- Društva gorskih reševalcev kot samostojne pravne osebe obdržijo svoj dosedanji status v PZS.
- Reševalne postaje pri planinskih društvih se preoblikujejo v samostojna društva in se vključijo v PZS.
- Dopolni in spremeni se 20. člen Statuta PZS in se natančneje opredeli vloga komisije GRS pri PZS.
- Tej komisiji se določijo statutarna pooblastila:
- načelnik komisije je eden od podpredsednikov PZS;
- načelnika komisije se imenuje na usklajen predlog Zbora reševalcev in Upravnega odbora PZS;
- komisija GRS izvaja kadrovanje in izobraževanje gorskih reševalcev;
- finančni načrt GRS ter materialna in finančna sredstva so sestavni del finančnega načrta PZS z ločenim finančnim prikazom.
Predlagano je bilo tudi, da se GRSS organizira znotraj PZS kot društvo, ki bi imelo status samostojne pravne osebe, vendar
znotraj PZS, kar pa pogajalcem GRS ni bilo niti najmanj všeč, saj so smatrali, da bi potem preveč izgubili z izgovorom, da so zavezani sklepom Zbora GRSS iz leta 2004. Ravno tako PZS ni nikoli prejela na svoje vprašanje odgovora oziroma izdelane utemeljitve o vzrokih za reorganizacijsko preoblikovanje GRSS. Trditev, da PZS ne more pridobiti statusa humanitarne organizacije za GRSS, se je že izkazala kot neresnična, kot tudi, da je podeljeni status časovno omejen oziroma začasen. Tudi trditve, da reševalci iz različnih postaj ne morejo biti zavarovani ali da se jim ne sme izplačevati potnih stroškov, ne držijo in so smešne.
Sicer pa za svoje delovanje vodstvo GRS S nima polne podpore pri svojih članih. Trenutno se je 5 gorsko-reševalnih postaj, ki na leto opravijo več kot 30 % vsega reševalnega dela, izreklo proti nameri vodstva. Vodstvo GRS S se ob tem očitno ne zaveda, da organizacijska razdvojenost, neurejeni finančno-pravni odnosi novonastajajoče združbe in različni pogledi na razvoj gorsko reševalnega dela lahko v končni fazi vplivajo tudi na kakovost reševalnih akcij.
Planinska zveza Slovenije
| v.d. GS PZS: Danilo Sbrizaj | predsednik: mag. Franci Ekar |
V Ljubljani, 11.05.2006
Sporočilo smo dobili v petek, 12. maja 2006 ob 15.31