Delo, 19.07.06, TRIP:
Delo, sreda, 19. julija 2006
TRIP
Razgibajmo se
Abramova pot okoli Pihavca
Okoli Pihavca nad Trento vodi pot v spomin na zavednega trentarskega vikarja in pesnika Josipa Abrama. Gorniški klub Skala in Gorniški klub Gornjesoške doline sta mu postavila spomenik v obliki Aljaževega stolpa z vpisno knjigo ter ploščo z verzi njegove pesmi, napisane leta 1905, ki jo je namenil desetletnici postavitve stolpa na vrhu Triglava. Stoji nad prepadnimi stenami Vrha Osojne krnice, na višini 1956 metrov, v objemu ostenj Pihavca in Šplevte. Pohod do tja in naprej bo v soboto, 22. julija; zbor bo na sedlu Luknja ob 8.30 – s štartom iz Vrat (od Aljaževega doma) oziroma iz Zadnjice (s parkirnega prostora) ob 6. uri. Hoje bo 10 do 11 ur, tura pa bo zahtevna in primerna le za utrjene gornike.
Informacije: 05/384 56 94.
Spominski pohod Draga Bregarja
Na daljši, a ne pretežak sprehod po Fužinskih planinah se lahko odpravite to soboto pod vodstvom Planinskega društva Draga Bregarja. Začetek pohoda bo na planini Blato ob 9. uri, do planine Viševnik pa bo hoje štiri ure in pol. Po okrepčilu in počitku se boste popoldne vrnili na Blato; za to boste potrebovali uro in 20 minut.
Informacije: 01/546 29 35, 041 355 589, www.pdrustvo-dragobregar.si.
Bolfenska nedelja
Ribnica na Pohorju je gorska vasica na nadmorski višini 715 metrov, hkrati pa je tudi občina, ki združuje šest naselij: poleg Ribnice še Josipdol (kraj je bil nekdaj močno povezan s steklarstvom, še bolj pa s pohorskim kamnom in kamnoseštvom), Hudi Kot (tam so urejene kolesarske in številne pešpoti: Evropska pešpot, Pohorska kolesarska transverzala, kolesarska pot, Slovenska planinska pot, koroška planinska pot), Zgornja Orlica, Zgornji Lehen na Pohorju in Zgornji Janževski Vrh. Zanimiva turistična točka je tudi cerkev sv. Bolfenka (v njeni bližini raste orjaška lipa, ki so jo menda zasadili ob vestfalskem miru ob koncu tridesetletne vojne, leta 1648), in prav do nje boste v nedeljo, 23. julija, po severnem pobočju Pohorja lahko pešačili ali se peljali z gorskim kolesom. Start bo v Josipdolu ob 8. uri, do Bolfenka pa boste šli skozi Ribnico in Hudi Kot.
Informacije: 031 648 305, 041 942 859, nenadlauko@volja.net.
Po Oglarski poti Selške doline
Z razvojem železarstva se je v Selški dolini razvilo tudi oglarstvo, saj so z lesom bogati gozdovi Jelovice dajali zaslužek številnim kmetom. Na železarsko preteklost spominjajo ime največjega mesta v dolini, ugasli plavž, muzej, arhitektura in še kaj, oglarstvo pa je v zadnjih desetletjih ponovno oživelo. Posebno v vaseh pod sv. Mohorjem – v Topoljah, Zabrekvah, Pozirnu, Bukovščici, Strmici in tamkajšnjih zaselkih gorijo kope od spomladi do jeseni. Prav zato so pohodniško pot, ki vodi skozi te vasi, poimenovali Oglarska pot sv. Mohorja. Po njej vas bodo domačini popeljali v nedeljo, 23. julija. Začetek bo v vasi Ševlje, okrog osem kilometrov iz Škofje Loke, zbirališče pa pri hiši čebelarja Vojka Vebra (za trgovino) ob 9. uri. Iz Ševelj se boste odpravili proti vasema Pozirno in Hrib ter si ogledali cerkvico sv. Mohorja (948 metrov). Med potjo si boste ogledali še postavljanje kope, poskusili domače dobrote in tudi žejnih vas ne bodo spustili domov. Hoje bo približno štiri ure (brez postankov), prehoditi pa bo treba približno 550 metrov višinske razlike.
Informacije: 04/514 63 46, janezphg@email.si.
Razgledni vrh med dolinama Tržiške Bistrice in Kokre
Stegovnik, imenovan tudi Štegovnik, je zajetna gora, skrita med Storžičem in Košuto. Nanj vodi markirana pot, ki na vršnem grebenu zahteva nekaj zbranosti in zanesljiv korak. Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana se nanj odpravlja v nedeljo, 23. julija, in vabijo vas, da se mu pridružite. Izhodišče bo na Jezerskem ob približno 7. uri, še prej pa bo organiziran odhod z avtobusom iz Ljubljane (ob 6. uri izpred PBS, Trg Osvobodilne fronte). Grebenski vrh, ki je visok 1692 metrov, boste dosegli po približno štirih urah vzpona, ob sestopu pa vas čaka še zanimiv prehod skozi podzemno jamo. Strošek izleta je 3000 tolarjev.
Informacije: 01/431 61 14, 040 709 400, www.pdrustvo-ptlj.si.
Zahtevna tura na Mrzlo goro
Mrzla gora je posebnež Savinjskih Alp. Čeprav je nekaj sto metrov nižja od osrednjih vrhov Grintovcev, je ena najtežjih v pogorju, zato je rezervirana za izkušene gornike. Če ste med njimi, se lahko v nedeljo, 23. julija, pridružite skupini Planinskega društva Iskra Kranj, ki se bo na vrh odpravila z gorenjske strani. Izhodišče bo na Jezerskem okoli 5. ure. Mimo koče na Vodinah (Ledinah) se boste povzpeli na Jezersko sedlo, se sprehodili nekaj sto metrov po ozemlju sosednje Avstrije in prestopili na štajersko stran prek Savinjskega sedla. Po kratkem spustu proti Okrešlju bo sledil vzpon na vrh Mrzle gore, najprej po travnatih južnih pobočjih, nato po zahtevnem, krušljivem zahodnem grebenu. Vrnili se boste po isti poti. Pričakujte pet ur vzpona in štiri za sestop. Potrebujete zanesljiv korak, odsotnost vrtoglavice, sposobnost lažjega plezanja in popolno opremo. Prijave so po 3000 tolarjev.
Informacije: 051 397 040, 051 336 635, www.planinskodrustvo-iskra-kranj.si.
Srečanje planincev na planini Razor
Planina Razor se razprostira na primorskem pobočju Spodnjih Bohinjskih gora, na njej pa na nadmorski višini 1315 metrov stoji planinska postojanka. Lepih razgledov tam ne manjka: na vzhodu se dvigajo pobočja Žabiškega Kuka, proti jugu se vidi v Tolminsko kotlino, na Banjško planoto in do Tržaškega zaliva, na zahodu seže pogled do Matajurja in Krnskega pogorja, v bližini je Tolminski Migovec, na severu pa se dviga nad planino Razor venec Spodnjih Bohinjskih gora z vrhovi Vrh nad Škrbino, Meja, Rušnati vrh, vrh Planje, vrh Krnic in Vogel. Če se povzpnete na preval Globoko pod vrhom Planje, se odpre obširen razgled na bohinjsko stran, Julijce s Triglavom in Karavanke. Do planine Razor iz Tolmina pridete po lokalni cesti na planino Lom, od koder je do koče še ura in tri četrt hoje, če pa boste pot začeli v Tolminu, boste za pot čez Tolminske Ravne potrebovali okoli štiri ure. Od Ski hotela na Voglu je čez preval Globoko tudi za štiri ure lepe hoje. Planina Razor je kot večina drugih bohinjskih bolj ko ne zapuščena. V nedeljo pa bo na njej precej planincev – tolminski namreč prirejajo tam vsakoletno srečanje planincev in drugih ljubiteljev gora; letos ga bodo povezali še s praznovanjem 110-letnice društva. Začetek programa bo ob 11. uri.
Informacije: 05/388 32 11, www.pdtolmin.si.
ŽIGA ČERNE
Podatke za brezplačno objavo pošljite na faks 01/232 39 56 ali koledar@spic.si