Išči

Objavljalci

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Dušan Škodič 1612 4

Še o lastni hrani v koči

Planinski vestnik, Pisma bralcev: Ali res planinec v koči ne sme več jesti lastne hrane?
Planinska koča naj bi bila zavetišče za utrujenega planinca, ki se je vanjo zatekel zaradi morebitnega slabega vremena ali preutrujenosti, ali da bi prespal

December 2007 - PISMA BRALCEV

Še o lastni hrani v koči

Planinska koča naj bi bila zavetišče za utrujenega planinca, ki se je vanjo zatekel zaradi morebitnega slabega vremena ali preutrujenosti, ali da bi prespal in naslednji dan nadaljeval pot.

Logično je, da bo nekaj pojedel, pa čeprav iz svojega nahrbtnika. Tako je vsaj bilo v dobrih starih časih. Tudi planinci PD Šmartno ob Paki smo ljubitelji Pece in nanjo prihajamo tudi pozimi – na Matjažev pohod. In kaj smo doživeli: težko najdemo prosto mizo v koči in posedemo okrog nje. Seveda potegnemo vsak svojo klobaso in krajec kruha iz nahrbtnika in začnemo jesti. Osebje izza šanka nas takoj nahruli: »Poslušajte, kaj se pa greste, ali ne vidite napisa?« Mi se s polnimi usti nemo spogledujemo in podzavestno damo roke s klobaso in kruhom pod mizo, kot otroci, ko jih zalotijo pri slabem delu. Seveda smo to nekako pojedli, kot da bi samim sebi kradli hrano. Potem smo od jeze spili nekaj steklenic piva in jih seveda pošteno plačali. Od takrat naprej pač pomalicamo stoje, zunaj v snegu. Ali si je pošten planinec enaindvajsetega stoletja to res zaslužil?! Žalostno je pa tudi, da to ni osamljen primer. Takšnih primerov vam lahko nanizam, kajti svojo sivo brado sem ponesel že v marsikatero kočo in na vrh v naši domovini. Morda pa nam bodo zaračunali tudi pohojeno travo okoli koč ali celo lep razgled z vrhov. Po mojem tu ne odigrajo svoje vloge planinska društva, ki to dovoljujejo in s tem rešujejo svoje finančne težave. Kaj pa na to poreče naša krovna organizacija? Kaj bi na to porekli naši predniki, ki so te koče gradili in na svojih plečih nosili težke tovore? Hvala bogu, da niso vse koče na Slovenskem takšne in da obstajajo svetle izjeme oskrbnikov, ki gledajo na planinstvo malo drugače – tako kot nekoč, v dobrih starih časih. Mi planinci ne potrebujemo gorskih hotelov ali restavracij in polne denarnice evrov, da bi lahko pokrili stroške ali pa plačali dragega vodnika. Potrebujemo toplo zavetje koče in prijazno besedo oskrbnika, ne pa, da si že ob prihodu nezaželen, ker si ves prepoten in smrdiš. Lahko pa smrdiš, če imaš dovolj debelo denarnico. Pa brez zamere. 

Karli Žibret - Fiksi
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti PV

4 komentarjev na članku "Še o lastni hrani v koči"

Anže Čokl,

Mogoče zato, ker sem "mlajši", na to gledam malce drugače... Moje mnenje seveda...

Sam nisem na svojih plečih nosil materiala v gore, da bi se postavile koče. Pri tem nisem pomagal ne fizično, ne organizacijsko niti nikakor. Povsem jasno mi je, da če hočem, da me pozimi ali poleti počaka "varno in toplo zavetje" koče, da to nekaj stane. Ker ne plačam "vstopnine", mi je razumljivo in logično, da v blagajno koče in oskrbnikov vsaj skromno prispevam s tem, da v koči spijem čaj, sok ali dva... Če "da" koča meni zavetje in toplino, potem je jasno, da "dam" nekaj nazaj. Tako kočo (oskrbnike) kot mene (planinca/gornika/alpinista).

Tako kot kmet, ki obdeluje zemljo, prodaja svoj krompir, ki je plod njegovega dela, podobno tudi oskrbniki koč, ki celo zimo prekladajo sneg, pospravljajo in ustvarjajo "prijetno in toplo zavetišče" lahko pričakujejo kakšen belič za njihovo delo. Sklepam, da koča pravtako kot kdorkoli drug dobi račun za plačilo elektrike, porabljen plin in še kaj. Če ne iz zaslužka od prodaje ležišč in pijače/hrane, kako naj se to plačuje?!

Prehranjevanje z lastno hrano je v kočah v tujini že odkar pomnim prepovedano -večinoma povsod... in je bilo zato samo za pričakovati, kdaj se takšni "trendi" pojavijo tudi v Sloveniji.


Igor Zlodej,

Se kar strinjam z Anžetom. Tako, kot povsod se trendi spreminjajo ali drugače povedano v vse pore življenja se vriva tržno gospodarjenje. Društva, ki imajo v lasti planinske domove so s propadom socializma izgubila tudi donatorje, vemo, da so mnoge tovarne izdano podpirale planinska društva, tega danes skoraj ni več in ne preostane drugega, kot, da se oskrbniki ali najemniki pač tržno obnašajo, da kaj zaslužijo. Tudi planinska koča se mora iz nečesa vzdrževati, plačati je potrebno osebje, nič pa ne pade z neba. Sicer pa je tudi nevljudno, da nekoga obiščeš, v tem primeru planinsko kočo in nič ne sprejmeš, pa četudi za plačilo. Najemniki in oskrbniki seveda imajo navodila od PD, držati se morajo tudi priporočenih cen, ki jih določa PZS, pa vendar vedno ni tako. Mene osebno moti, da se največja in najbogatejša društva ne držijo popustov, ki jih imajo člani PD pri prenočevanju, glede hrane pač nimam pripomb. Je pa verjetno ceneje kupiti hrano in pijačo v koči, kot pa jo tovoriti s sabo. Ker sem večkrat gost tudi v italijanskih in avstrijskih kočah, sem tudi že marsikje naletel, da je pač treba plačati določeno vsoto, če ješ lastno hrano in se zadržuješ v koči. Povsod pa se držijo popustov, ki smo jih deležni kot člani planinske organizacije.

Mogoče pa ne bi bilo slabo kakšno društvo izključiti iz vrst PZS, ki se ne drži popustov, ki pripadajo članstvu, ampak to se sigurno ne bo zgodilo, ker, kot sem že napisal gre za velika društva, ki se požvigajo na usmeritve, ki jim jih daje PZS.


Tomaž Ogrin,

Težko si je predstavljati, da oskrbniki nimajo takih navodil od svojih PD. Torej PD preganjajo člane PD pa tudi ostale planince in s tem delajo planinstvu škodo. Odganjajo potencialne člane, morda se pa kdo tudi izpiše. Spet nekaj ad hoc. Stvar je zrela za PZS.


Gašper Podobnik,

Jaz sem poleti s prijatelji zaključeval nekaj dnevno turo po Kamniško Savinjskih alpah. Malo premalo vode in hrane smo vzeli na pot. Sestopili smo na Kokrško sedlo in si hoteli za kočo na peščenem terenu v zavetrju skuhati juho na A-testiranem gorilniku, pa je prišla ven natakatica ali oskrbnica in nas nagnala, češ da je v okolici koče prepovedano kuhati. Ugasnil sem gorilnik in rekel da vodo težko odstavim, ker je vroča, ona pa je le zavpila da jo bo ona z nogo odstavila.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Zanimivo srečanje
Naslednja objava V spomin

OBJAVLJALCI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.