Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Drgetanje je zadnji poskus telesa, da obdrži v sebi toploto, temeljni vzrok zanj pa je nezavedno premikanje oziroma hitro trzanje mišic.
Meteorološka zima gre počasi h kraju, ostala je le še dobra polovica zadnjega zimskega meseca. Ta bo letos, zaradi prehodnega značaja leta za dan daljša, a to ne bo kaj dosti pomagalo k zimskemu vzdušju. Zimo sicer imamo, a kakšnih tisoč višinskih metrov više kot ponavadi. Prihodnje dni se bo nad nami še okrepilo območje visokega zračnega pritiska oziroma v smeri urinih kazalcev (velja seveda za severno Zemljino poloblo) vrteči se »mega« vrtinec, v katerem se hladni zrak z višin spušča, pri čemer se razpenja, suši in ogreva. Pred nami so torej suhi dnevi z veliko sonca in nekaj jutranje megle, ki pa ne bo več tako nadležna kot prva dva zimska meseca. Po prehodni pooblačitvi nas prav za konec tedna spet čakajo lepi dnevi, ki se jih bodo še posebej razveselili šolarji. In ne le to, videti je, da se bodo podobni dnevi »zavlekli« še kar nekaj naslednjih dni. A kaj nam pomagajo takšni dnevi, če ni snega za vsakogar in tam, kjer smo ga vajeni in lahko smučajo le izbranci, natančneje tisti, katerih starši si to še lahko privoščijo.
OBLEKA OGREJE ČLOVEKA
Večina bo preživela »nesnežne«počitnice, pa kaj zato, da bo le mraz še nekaj časa zdržal, čeprav so marsikje v prisojah že pokukali na plano prvi znanilci pomladi! Teh ne odžene niti nadležni veter, ki nam je nekaj zadnjih dni mrazil življenje. Verjetno ga ni med nami, ki ne bi na lastni koži vsaj enkrat občutil, kaj je to drgetavica, še posebej kadar ga pihne in se naše telo ohlaja še hitreje. V tem primeru govorimo o dejanski in občuteni temperaturi zraka, slednja je seveda za toplokrvna živa bitja precej nižja od prve. Pri negativnih temperaturah lahko tudi do nekajkrat! Pozimi moramo prilagajati svoje obnašanje mrazu, zaradi česar pogosto drgetamo. Lahko se nam zgodi doma, na delu ali v šoli, ko za hipec skočimo ven ali pa le zračimo prostore in smo pri tem pomanjkljivo oblečeni. Drgetanje ni nič drugega kot dražljaj telesa, ki nam pravi »poslušaj - če hočeš, da ostanem topel, moraš nemudoma nekaj storiti ali pa bom poskrbel za to sam«! Najpogostejši ukrep je, da čim hitreje »vstopimo« v energetsko prijazno okolje v smislu izmenjave človekove toplote z okolico, da ne bo pomote. To je lahko topel prostor ali pa toplo oblačilo - pri slednjem velja pravilo več tankih plasti, topleje nam bo!
ČLOVEŠKI IN ŽIVALSKI DRGETAVCI
Ker pa smo ljudje zelo mobilni se prej ali slej vsakdo znajde na mrazu brez možnosti, da bi se pravočasno ogrel. In takrat začnemo drgetati. Drgetanje je zadnji poskus telesa, da obdrži v sebi toploto, temeljni vzrok zanj pa je nezavedno premikanje oziroma hitro trzanje mišic. Premikajoče se mišice porabijo za drgetanje precej kalorij, pri čemer se sprošča energija oziroma nastaja toplota. V tem odgovoru se skriva tudi razlaga, zakaj s pomočjo telovadbe ali kakršnekoli druge fizične aktivnosti lahko obdržimo toploto. Žal pa ljudje glede drgetanja nismo tako izpopolnjeni kot na primer nekatere živalske vrste. Posamezne vrste ptic preživijo večino zime v drgetanju, ki je hkrati tudi njihov edini obrambni mehanizem proti zimskemu mrazu. Pri ljudeh je drgetanje večinoma le znamenje za to, da je res že skrajni čas, da gremo na toplo. Primerno se moramo obleči še preden smo izpostavljeni mrazu in ne šele, ko nas že trese. Za marsikoga je takrat prepozno, pa čeprav so dodatna oblačila ali topel prostor povsem pri roki. Potem namreč pomagajo le še pripomočki, o katerih pa izveste več v drugi rubriki oziroma Dnevnikovi prilogi…
Miha Pavšek