Delo.si: Teorija ne pojasnjuje pršenja
Če se sami nikoli ne sprašujete o velikosti dežnih kapelj, kadar pred njimi hitite pod varno zavetje streh, pa je njihova raznolikost dolgo časa begala znanstvenike.
Pariz: Če se sami nikoli ne sprašujete o velikosti dežnih kapelj, kadar pred njimi hitite pod varno zavetje streh, pa je njihova raznolikost dolgo časa begala znanstvenike. Toda sedaj so francoski raziskovalci s snemanjem ene same dežne kapljice pojasnili, zakaj jih obstaja tako veliko število.
Znanstveniki so bili sprva prepričani, da dežne kapljice med spuščanjem na Zemljo trkajo druga ob drugo in se na ta način preoblikujejo, toda vodja najnovejše raziskave Emmanuel Villermaux iz marsejske univerze je povedal, da je bila ta teorija vedno pomanjkljiva. "Kapljice ne trčijo tako zelo pogosto," je dejal, in pojasnil, da so posejane tako redko, da jih večina "pade, ne da bi se kadar koli srečala s svojimi sosedi".
Zato se je Villermaux skupaj s kolegi odločil, da bo podrobneje preučil, kaj se med padcem dogaja z eno samo dežno kapljico. S kamero so tako posneli njen spust in postopek, kako se kapljica med padcem spreminja zaradi zračnega upora.
Ko velika okrogla kaplja pade, se med padcem zravna in razširi, nakar "ujame" zrak in oblikuje podobo narobe obrnjena torba, na koncu pa se napihne in razleti na številne manjše kapljice. Vse to se sicer zgodi zato, ker so kaplje prevelike in pretežke, da bi na poti do tal ostale nepoškodovane.
Ewan O'Connor, znanstvenik iz univerze Reading, ki preučuje oblake, se z ugotovitvami francoskih raziskovalcev sicer strinja, opozarja pa, da njihova ugotovitev ne pojasnjuje za Veliko Britanijo zelo značilnega pršenja, pri katerem so dežne kapljice veliko manjše, toda tudi številčnejše.