Planinska zveza Slovenije
Komisija za alpinizem
p.p. 214, 1001 Ljubljana; (01) 434-56-86 - alpinizem@pzs.si
Pogoji za pristop k opravljanju izpita
iz programa ALPINIST
Kandidat za alpinista oziroma starejši pripravnik mora ob prijavi na izpit pred izpitno komisijo Planinske zveze Slovenije izpolnjevati splošne in posebne pogoje.
Splošni pogoji so:
- starost vsaj 18 let,
- predhodna triletna alpinistična aktivnost v alpinističnem kolektivu (leto od vpisa v šolo +3 leta – tečajnik (1 leto), mlajši pripravnik (1 leto), starejši pripravnik (1 leto)),
- članstvo v planinskem ali plezalnem društvu ali klubu, ki je član Planinske zveze Slovenije,
- opravljen teoretični in praktični izpit iz snovi alpinistične šole v matičnem alpinističnem odseku (podpiše alpinistični inštruktor, ki ima veljavno licenco za opravljanje strokovnega dela na področju planinstva in alpinizma in ki hkrati ni načelnik odseka oz. kluba),
- pisni predlog matičnega alpinističnega odseka (podpis načelnika/predsednika odseka/kluba),
- primerno zdravstveno stanje (kandidat jamči s podpisom izjave v prijavnici)
Posebni pogoji:
- Kandidat za alpinista oziroma pripravnika mora biti sposoben samostojnega plezanja in vodenja naveze, zato mora opraviti:
- Vsaj 30 različnih kopnih – letnih alpinističnih vzponov v dveh različnih gorstvih, od tega mora biti 5 vzponov višjih od 500 metrov relativne višinske razlike in vsaj 5 vzponov kot prvi v navezi v IV. težavnostni stopnji lestvice UIAA,
- vsaj 15 zimskih alpinističnih tur (pristopi, smeri, ledni slapovi (nad 100 m), turni smuki) od česar mora biti vsaj 5 smeri in
- vsaj en alpinistični vzpon = alpinistična tura (pristop) na vrh nad 3500 m (v evropskih podnebnih razmerah),
pri čemer smeri, ki imajo sidrišča opremljena s svedrovci ne pridejo v poštev.
Kandidat dokazuje izpolnjevanje posebnih pogojev s seznamom opravljenih tur. Posebne pogoje mora kandidat izpolniti do dneva prijave na izpit.
Definicije Komisije za alpinizem:
Alpinistična smer: plezalna smer v snežnih, lednih ali kopnih razmerah, višja od 100 m, pri čemer je mora biti vsaj 60% najmanj I. težavnostne stopnje po lestvici UIAA.
Smer: umišljena črta v skalovju, snegu, ledu, po kateri se pleza, hodi.
(Alpinistični) vzpon: preplezana alpinistična smer, lahko tudi v sestopu, če ni uporabljeno spuščanje po vrvi.
Kopni – letni vzpon: vzpon, ki ni ne zimski in ne v zimskih razmerah.
Zimski vzpon: v času od 21. 12. do 20. 03. v stenah, ki niso obrnjene proti JV, J in JZ in je izstop višji kot 1500 m.
Vzpon v zimskih razmerah: v času od 21. 12. do 20. 03 v stenah, ki so obrnjene proti JV, J ali JZ, v času od 01.012. do 20.12. in od 21. 03. do 30. 04. v stenah, ki so obrnjene proti Z, SZ, S, SV in V.
Pristop: se šteje od 01. 12. do 30. 04. na vrhove višje od 2000 in celo leto na vrhove, višje od 3.500 m.
Turni smuk: spust s smučmi na nogah z vrha ali grebena, ki je razvodnica in je višji od 2000 m.
Varianta smeri – kadar je manj kot 40% višine originalne smeri.
Alpinistična tura: skupno ime za vzpon, pristop, turni smuk.
Kot turni smuk se šteje tudi alpinistično smučanje. - Turni smuki in ledni slapovi se štejejo vse leto. Vse velja za naše podnebne razmere.
Definicije po planinskem terminološkem slovarju:
(Komisija za izdelavo planinskega terminološkega slovarja (2002). Planinski terminološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU)
Alpinistična tura: daljše, napornejše plezanje ali smučanje v gorskem svetu, ki vključuje dostop, vzpon, sestop
Alpinistična smer: plezalna smer v zimskih ali letnih razmerah, višja od 100 m in vsaj I. težavnostne stopnje po lestvici UIAA
Alpinistični pristop: vzpon na vrh nad 2000 m v času od 01. 12. do 30. 04. v naših podnebnih razmerah ali na vrh nad 3500 m
Alpinistični vzpon: vzpon po zahtevnem gorskem svetu, zlasti po stenah in grebenih, visok vsaj 100 m in ocenjen najmanj s I. težavnostno stopnjo po lestvici UIAA
Pristop: 1. navadno najlažja pot do vrha, prelaza 2. vzpon na vrh gore, grebena
Smer: umišljena črta v skalovju, snegu, ledu, po kateri se pleza, hodi.
Turni smuk: 1. smučanje v gorskem svetu z vzponom in spustom z vrha, grebena, sedla, od koče, ki navadno vključuje vsaj eno točko, višjo od 2000 m 2. po pravilniku VPZS vzpon ali spust ali samo spust s smučmi na nogah po neurejenem terenu, pri čemer je višinska razlika spusta vsaj 300 m ali dolžina vsaj 5 km
Varianta: del plezalne smeri, ki se odcepi od originalne smeri
Vzpon: preplezana smer v steni, po grebenu, opravljen pristop na vrh gore
Vzpon v zimskih razmerah: 1. vzpon, opravljen od 21. decembra do 20. marca v stenah, ki so obrnjene proti JV, J ali JZ. 2. vzpon od 01. do 20. decembra in od 21. marca do 30. aprila v stenah na nadmorski višini nad 1500 m, ki so obrnjene proti V, SV, S, SZ in z, če je v teh stenah navadno pozimi sneg
Zimski vzpon: 1. vzpon, opravljen v koledarski zimi 2. od 1. decembra do 28. februarja vzpon opravljen v Himalaji
Opozorilo:
Večina definicij je usklajenih z definicijami Komisije za alpinizem. Če katera ni, velja definicija Komisije za alpinizem, ker je strokovnejša, ožja!
TEME izpitov za alpiniste
Teoretični del:
1. Nevarnosti v gorah
T. Golnar ALPINISTIČNA ŠOLA
P. Šegula SNEG LED PLAZOVI, NEVARNOSTI V GORAH
A. Gayl PLAZOVI
P. Schubert NEVARNOSTI V GORAH
2. Prva pomoč
M. Derganc OSNOVE PRVE POMOČI ZA VSAKOGAR
J.A. Wilkerson s sodelavci PODHLADITVE, OMRZLINE IN DRUGE POŠKODBE ZARADI MRAZA
3. Izrazoslovje in poznavanje gorstev
T.Golnar ALPINISTIČNA ŠOLA
4. Oprema in bivakiranjeT.Golnar ALPINISTIČNA ŠOLA, AR
M. Bine OPREMA ZA GORE IN STENE
5. GRS
STATUT PZS
PRAVILNIK GRSS
PRIROČNIK ZA GORSKE REŠEVALCE GRSS
J.Brojan PRIROČNIK GRSS HELIKOPTERSKO REŠEVANJE V GORAH
P.Šegula SNEG, LED, PLAZOVI
F.Schmit NEVARNOSTI V GORAH, prevod F.Vogelnik
GORE IN VARNOST zbornik, 3. in 4. posvetovanje, Poljče ne Gorenjskem, 1985 in 1986
Dr. E.Jenny RETTER IN GEBIRGE
W.Munter LAWINENKUNDE
Dr. K.P.Gotzfried BERGRETTUNG - KAMMERADENHILFE
6. Orientacija
T.Banovec TOPOGRAFSKI PRIROČNIK
T.Golnar ALPINISTIČNA ŠOLA
7. Zgodovina alpinizma
T.Strojin OPIS ZGODOVINE GORNIŠTVA
T.Golnar ALPINISTIČNA ŠOLA
B.Mlač VELIKI PIONIRJI ALPINIZMA
Zbornik Komisije za alpinizem SLOVENSKI ALPINIZEM l. 97, 98, 99, 2000
Več avtorjev PLANINSKI ZBORNIK OB 110. LETNICI SPD/PZS
8. Prehrana
B. Mlač PREHRANA V GORAH
9. Vreme
T.Golnar ALPINISTIČNA ŠOLA
F.Bernot VREMENOSLOVJE ZA PLANINCE, AR
R. Reynolds VREMENSKI VODNIK
Praktični del:
Glej katalog znanj
T.Golnar ALPINISTIČNA ŠOLA
T.Škarja HOJA IN PLEZANJE V GORAH
M. Kuhar VOJAŠKO GORNIŠTVO
J. Bele PROTI VRHOVOM
Več avtorjev PLANINSKA ŠOLA
KATALOG ZNANJ - praktični del
1. Vozli - izdelava, vpletanje, uporaba
a) osmica
b) bičev
c) polbičev
d) podaljševalni
e) kravatni
f) ambulantni
g) prusikov
h) francoski
i) provizorični
j) garda
k) napenjalni
l) kavbojski
2. Transport poškodovanega soplezalca (lažje poškodbe)
a) sedeže iz glavne vrvi (s pomočjo palice ali brez)
b) sedež z nahrbtnikom (s pomočjo palice ali brez)
c) klic na pomoč (več načinov ter pisno poročilo o nesreči)
3. Prva pomoč - praktična naloga z zagovorom
4. Ledeniška tehnika
a) ledeniška navezava (dveh ali več plezalcev)
b) uporaba lednih vijakov
c) reševanje iz ledeniške razpoke na več načinov
5. Zimska tehnika
a) uporaba cepina in derez
b) zaustavljanje s cepinom
c) varovanje v snegu (načini, izdelava sidrišč)
d) spust po vrvi (na dveh cepinih, ki jih povlečemo za sabo)
e) iskanje zasutega s pomočjo plazovne žolne
6. Letna tehnika
a) izdelava varovališča
b) sporazumevanje naveze
c) uporaba vmesnih varoval (pravilno nameščanje in vpenjanje)
d) reševanje padlega (prvega v navezi - zapleteni položaj):
- fiksiranje vrvi po padcu
- po potrebi izdelava boljšega sidrišča in prenos bremena
- vzpon ob samovarovanju do varovala, ki je obdržalo padec
- izdelava sidrišča in prenos bremena nanj
- spust do prvega sidrišča, razbremenitev vrvi, ponovni vzpon do novega sidrišča
- spust do padlega s pomočjo škripca (nudenje PP)
- vrnitev na sidrišče in izvedba dviga s pomočjo švicarskega ali dvojnega škripca
- teoretična obrazložitev prehoda na spuščanje (osmica, polbičev vozel)
- izdelava sidrišča za spust po vrvi
- spust po vrvi s ponesrečencem
e) spust po vrvi s prehodom v samoreševanje
f) spust po vrvi s pomočjo Dűlferjevega sedeža.