Pregled Elizabet Hawley: 185 odprav na 18 vrhov in 15 mrtvih – O eni naši doslej sploh nis(m)o poročali
AUTUMN 2006 EXPEDITIONS IN NEPALESE HIMALAYA
and or Tibetan Side of Border Mountains
Compiled by Elizabeth Hawley, Kathmandu, 6 January, 2007
Nepalska Himalaja – jesen 2006
Pregledi odprav Elizabeth Hawley so še vedno najbolj kompleksni za območje nepalskega dela Himalaje in tibetanske strani (ob)mejnih gora. Škoda, da ni v njih več faktografskih podatkov (predvsem zaporedje pristopa), je pa res, da je postaja evidentiranje le-teh še komaj mogoče.
Za jesensko (pomonsunsko) sezono 2007 je v pregledu navedenih 185 odprav na vsega le 18 vrhov.
Za Ama Dablam (6812 m) se je odločilo kar 57 odprav in vse so imele v načrtu Normalno smer po JZ grebenu, le japonska (Yasuyuki Shinno – Takahiro Yoshida) pa sta se na vrh povzpela prek zahodne stene in sta po normalki le sestopila. 19 odprav ni uresničilo načrta, na vrhu ni bil nihče od njih, dve nista niti poskušali vzpon, prišli sta le v bazni tabor. Ni pa šlo brez žrtev, eden od članov in šerpa britanske odprave (vodja Clive Roberts) sta umrla pod plazom, švedska odprava (Mikael Forsberg) pa je izgubila vodjo in še enega od članov ter dve šerpi. Na vrhu je bilo jeseni skupno kar 157 ljudi (zgleda da tokrat nihče dvakrat), med njimi 21 žensk in 34 šerp, ki pa niso bili vsi iz rodu Šerp. Statistika po državah ni več zanimiva, saj so prišli od "povsod", ena od odprav naj bi bila tudi srbska, čeprav je za vodjo naveden Hoselito Bite, ki skoraj gotovo ni iz "Srbije in Črne gore", je pa tovariš, s katerim sta bila 27. oktobra na vrhu Zvonko Trifunovic. Morda še obdobje, v katerem so bili opravljeni vzponi na vrh: Od 21. oktobra, do 30. novembra; tudi "rekordni dosežki" neuspešnih odprav so bili doseženi vsi v tem času.
Anapurna (Annapurna, 8091 m) je sprejela dve odpravi. Italijanska odprava se je 12.10. končala s pristopom vodje Marca Comandona, Marca Confortla in Silvia Mondinellija ter Pembe Rinzi Sherpe na vrh. Japonska odprava (Yoshichiko Yamada) pa je 22.10. v južni steni odnehala 6220 metrov visoko in pod plazom je umrl eden od šerp.
Anapurna IV (7129 m) je imela pa le en obisk, švicarsko-nemška odprava je 29.10. uspela: na vrh sta ob vodji Alex Gislej, CH) prišla še Šerpi Da Nima in Mi Tenjen.
Baruntse (7129 m). Med štirimi odpravami je tudi "slovenska": Tomaz Humar, west side of se ridge: na vrhu 30. oktobra – pri nas o tem (uradno) menda nihče ne ve nič!? Nadalnje tri odprave, dve francoski in italijanska, niso uspele, vse so poskušale po JV grebenu.
Čo Oju (Cho Oyu, 8201 m) si je za cilj izbralo 80 odprav, med njimi tri slovenske (ena v kombinaciji s Šiša Pangmo). Skupina (Slovenian, American), ki jo je pripeljal Danilo Tič/Alpguide, je opravila dva pristopa: 30. septembra so bili na vrhu po klasični smeri (s severa) Dusan Debelak, Milan Romih in Tenzing Sherpa, 1. oktobra pa Vinko Bercic, Janez Leuec in Kami Sherpa; če napišemo kot je v pregledu. Za slovensko odpravo, vodja Uros Samec, je za smer vzpona napisano kar southwest face, in dva pristopa na vrh: 2. oktobra Pavle Kozjek, 3. pa Uros Samec, Aljaz Tratnik, Emil Tratnik in Marjan Kovac; nič o prvenstvu ali podrobnejšem poteku njihovega vzpona. Na 114. mestu je odprava: Slovenian, Dusan Rauter, northwest side in 6. na vrhu Ales Kovelj (gre za Koželja), 8. oktobra pa Damian Karnicnik in Dusan Rauter; za nas je bila to del odprave "Šiša Pangma in Čo Oju 2006", katere vodja/organizator je bil Matjaž Pečovnik.
Vse odprave (razen naše uradne, slovenske) so si za vzpon izbrale klasično smer na SZ strani gore, pa jih – kljub maksimalni obljudenosti vseeno kar 22 ni uspelo priti na vrh. Prva je uspela 29. septembra, zadnja 9. oktobra; v tem obdobju so se zaključili tudi vsi neuspešni poskusi. Seznam tistih, ki so uspeli pa – mislim, da prvič – ni več popolen: Pri kitajski odpravi, ki jo je vodil Wang Yongfeng, sta navedeni le vodji "skupin" ter število klientov in - njih tibetanskih vodnikov: 2. oktobra Nima Tsering in 12 + 11, dan kasneje pa Wang Yongfeng in 7 + 14; torej zelo močna komercialna odprava v celoti organizirana s kitajske strani. Med tistimi, ki so uspeli, je bilo (vsaj, glede na pomanjkljiv seznam) 17 žensk; ena od njih je Dragana Rajblovic, članica odprave Serbian, Croatian Dragana Jačimovića (na vrhu jih je bilo sedem v spremstvu dveh šerp).
Daulagiri (Dhaulagiri I, 8167 m): pet odprav, vse so poskušale po SV grebenu in – nobena ni uspela. Najvišje so prišli Rusi, 9. oktobra do višine 8050 metrov. Ekvadorcem je bil to že drugi poraz, po Čo Oju, na katerega so poskušali v drugi polovici septembra.
Everest (8850 m) še zdaleč ni več toliko oblegan kot je bil nekoč - le štiri odprave so zabeležene. Ameriško-kanadska (Wally Berg) je uspela prek Južnega sedla, torej po normalki iz Nepala: 18. oktobra so bili na vrhu štirje Američani in ena Američanka, podprlo pa jih je kar devet šerp. Južni Korejci, ki so si izbrali sito smer, so odnehali po doseženih 7200 metrih, Španci (Albertop Inurrategi) pa so po Japonski smeri v Hornbeinovem ozebniku dosegli višino 8500 metrov.
Ganeš 7 (Ganesh VII, 6550 m) – Francozi so tragično zaključili poskus vzpona prek južne stene (na SZ greben): štirje so umnrli pod plazom.
Gjadžikang (Gyajikang, 7038 m): kanadska odprava je na SZ strani dosegla višino 5800 m.
Langtang Lirung (7234 m): Francozi so po JV grebenu prišli do višine 6200 m, pred tem pa opravili vzpon na Naya Kanga (5846 m).
Za Manaslu (8163 m) je na seznamu kar osem odprav. Šest jih je opravilo sedem pristopov na vrh, vse po SV steni. V češki navezi je uspela tudi Zuzana Hofmannova. Francosko-danska odprava je najprej poskusila po južnem grebenu, kjer so 12. oktobra prišli do višine 7500 metrov, potem pa še po SV steni, kjer pa so se pol meseca kasneje obrnili na višini 6400 metrov.
Merra (6344 m): Vzpon vodje (in morda edinega člana) Danca Clausa Ostergaarda 18. oktobra po smeri se face to ene ridge ima oznako "first ascent", drugih podatkov ni.
Nagpai Gosum 2 (7296 m): japonsko-nepalska odprava (Kazuyoshi Kondo in Da Gombu) ni uspela v južni steni južnega vrha.
Nuptse (7855 m): francoska odprava (Patrice Glairon-Rappaz) je v južni steni 14. oktobra obrnila na višini 6600 metrov.
Panbari (6905 m): Japanese, Miss Yoshimi Kato, west face to n ridge, first ascent - 29. septembra, pet na vrhu.
Pumori (7161 m): Pet odprav je poskušalo priti na vrh po JV steni, uspela ni nobena, so pa kar tri imele nesrečo v plazu, umrli so štiri šerpe.
Francozi so se namerili na Tashikang (6386 m), povzpeli pa so se na Thapa Peak (6012 m). Nemci so po JZ grebenu Tashikanga dosegli 6300 m. Nemško-romunska odprava se je najprej preusmerila na Tsartse, pa se potem povzpela raje na Thapa Peak, uspeli pa so priti tudi na Tashikang, ki so ga prečili (vzpon po JZ grebenu – Z stena v sestopu). Švicarji pa niti niso prišli v BT, že preje so izgubili enega moža v snežnem plazu.
Tengkangpoče (Tengkangpoche, 6500 m): Britanska odprava je uspela po južnem grebenu.
Tiličo (Tilicho, 7134 m): Šest odprav. Slovaška je edina uspela po SV razu in S grebenu, trije so bili na vrhu a izgubili so tudi enega moža.