Uvodni spominski pohod iz Osojnice do (predvidoma) Hotedrščice - Franc Kogovšek
Po stari ali rapalski meji
Zadnjo soboto v oktobru, 28. t. m., se lahko priključite uvodnemu spominskemu pohodu Po stezah slovenskega spomina. Mejna pohodna črta seveda poteka čez vso deželo, zato je razdeljena na smiselne etapne razdalje. Uvodni koraki so načrtovani iz sredine, iz Osojnice.
Pohod bo torej iz Osojnice (Žiri), začel se bo ob 8. uri zjutraj, šli pa bomo predvidoma do Hotedršice.
Odhod je od skladišča električnih drogov, ki je nasproti velikega cestnega mejnika ob cesti v Osojnici (tu je bil nekoč mejni prehod). Pohod omogoča seveda mnogo priključkov in odstopov: na Sp. Vrsniku, Sovri, Ravnah, Sp. Zavratcu, Brnkovem logu ali na Tratah.
Pohod je informativen in ni posebej varovan. Udeleženci si sami organizirajo prevoze in hodijo na svojo odgovornost.
Franc Kogovšek - Frenk
Lani je poteklo 90 let od takrat, ko so v Londonu leta 1915 trije narodi (Angleži , Francozi in Rusi, ki jih – mimogrede – obravnavamo kot kulturne) barantali o nas, naši usodi in našem vrtičku, ki mu pravimo domovina.
Videti je, kot bi se menili o tropu ovac na odmaknjeni senožeti, o katerih si pač ne gre beliti glave in je vseeno kam jih pritaknejo. Za nagrado lepega vedenja naj bi dobro tretjino teh ovac in pašnika dobila »lepa gospa« iz Rima.
In tako se je zgodilo. Res se ta »gospa« ni vedla povsem korektno in po dogovoru (kasnejša zgodovina pove, da je tradicionalno taka); pa kaj bi tisto, saj ni šlo za kaj pomembnega. Nekaj sto tisoč Slovencev, nekaj hribov in dolin, nekaj krasa, nekaj morja. Zlahka so (po prvi vojni v Parizu) skupčkali kam postaviti električnega oziroma rapalskega pastirja. Le za vtis so napravili nekaj variant in se v »škodo« lepotici odpovedali med drugim tudi Logatca in delu Vrhnike. Čeprav odločitev ni bila težka so kupčiji radi pomagali tudi Američani.
(Pa, bi človek prizanesljivo in razumevajoče rekel, saj Angleži in Francozi niso nikoli bili kaj posebno prida. Pol sveta ima še danes zaradi njih težave. Vendar Rusi, skoraj naši. Slovanska mati. Stopicali smo za njo in se držali za nje krilo, če je le bilo mogoče. Pred več kot sto petdesetimi leti smo ji že lezli v naročje.
Že od takrat pa vse do danes - kot svoje - ponosno vijemo barve njene zastave. (Ja, nekaj ovčje prismojenega je nedvomno v nas.) Pa je »mati« zatajila. Vedno. Za nas ji ni bilo mar po prvi vojni (Koroška in Primorska) niti po drugi vojni, ko je isto še enkrat ponovila. Nič ni pomagalo, čeprav smo bili že skoraj isti. Niti to, da smo jo med vojno menda celo prosili, da bi smeli biti kar del njene dežele.)
No, kot rečeno, meja je bila določena in lepo označena. Kot za večno. Ker pa ni nič večno, k sreči tudi lumparije ne trajajo dolgo. Površno gledano se zdi, da so stvari za dolgo urejene in nepremakljive. Kot se je zdelo mejašem ob stari meji. Pa ni tako. Poznamo ljudi, živeči v isti hiši, pa so bili državljani štirih držav. Le dvajset let je veriga kamnov od Triglava do Kvarnerja ločevala deželo. Z malo sreče sicer. Kaj lahko pa bi bilo tudi drugače. »Mešetarji« delajo k sreči tudi napake. Kje bi bila meja, če bi bila npr. Italija v prvih vrstah zoper Nemčijo? Zato pa mora biti stalnica naše vedenje o »trgovcih« in spominski zapis, za ravnanje v prihodnje. Zlasti številčno majhni moramo paziti na kravje kupčije in se ne zanašati na »brate«, kdorkoli to že je. Pomembno poznati in pisati zgodovino in potrebno je negovati pomnike in spomenike. Zlasti take, ki jim lahko rečemo, da so pomniki naroda.
Kamni, veliki in mali, ki tečejo čez vso našo domovino so tak pomnik. Da bi nam ta skrunitev dežele prišla v zavest, da bi v rodovih rasla zavest generala Maistra, je potrebno opozarjati na zgodovinske dogodke naroda. Tak dogodek je gotovo tudi spominska pot po rapalski meji. Pot se sicer imenuje Steze slovenskega spomina in bo pohodnike vodila po stezah ob kamnih, konfinih ali mejnikih, ki ne morejo več imeti ostrine ločitve, opozarjajo pa nas in vnuke na nrav našega sosedstva.
To so spomeniki naroda, zato jih čuvajmo. Njihovo povedno sporočilo pa je le na mestu, kjer so bili postavljeni.