Išči

ALP

ALP-inizem, -inističen, -inist/ka, -inistinčni (odsek ...) =  torej vse na temo "alpinizem" 
Če nekoga zanima le alpinizem, si lahko za (najbolj) priljubljeno nastavi povezavo:  ALP >  

Alpinizem

Objavljalci

Authors

Arhiv

Silvo Kragelj

In memoriam

Najbrž nisem tisti pravi, ki bi lahko pisal o Silvu kot človeku, kot prijatelju. Še bolj kot odličnega alpinista in avtorja bleščečih plezalnih uspehov sem ga poznal kot posebneža med ljubljanskimi alpinisti v osemdesetih in devetdesetih. Takrat je bil poznan predvsem po svojih solo projektih. Večinoma ni potreboval soplezalcev, le redko je koga navezal na vrv.

Image
V pogovorih v družbi je podajal samosvoje in pronicljive pripombe, običajno drugim nasprotujoče mnenje. S svojo logiko, blagim nasmeškom in resnicoljubjem je bil neizprosen kot gore in narava sama. Srečevali smo se pod stenami, na planinskih poteh, v kočah. Kdo ve zakaj, a nikoli si ni izboril mesta med tisto prvo ligo slovenskih alpinistov, ki so prestavljali mejnike in utirali sledi in smeri po najtežjih stenah sveta in s tem želi slavo. Čeprav je po zanimivem opusu težkih vzponov brez dvoma sodil med odlične!

Naj primer njegove neuklonljivosti in trme opišem z dogodkom iz osemdesetih, ko smo dolge zimske dni preživljali v zaklonu pred Velebitsko burjo. Silvo je mimo nas odkorakal v veliko steno Aniča kuka in odsoliral smer Jenjavo. V tistem vetru, pršcu in apokaliptičnih razmerah divje narave je bilo to epsko dejanje. Človek sam v vertikali, ko ledena burja tuli in žvižga, vrv ti nese pokonci, nikjer žive duše, le sam si z mogočno steno. Svoje podvige je ponavljal tudi v tem stoletju, naj spomnim le na alpinistične prvenstvene prebliske v dolini Vrat, prvenstvene smeri v Trenti, soliranje »Čopa« ponoči in podobno. O tem se komaj kaj ve, saj je bil pri zapisovanju in predstavitvah alpinističnih dejanj skromen.

Silvo je bil posebnež in samohodec, po mnenju mnogih alpinistov sodobnikov, pa tudi plezalcev, s katerimi je opravljal višinska dela, tudi izredno dober, zanesljiv tovariš z velikim nahrbtnikom uporabnega znanja, ki ga je rad delil mlajšim, manj izkušenim. Nedvomno je puščal za seboj močno, včasih prašno, včasih ognjeno sled. Do konca bi se boril z vertikalo, a ga je nepremagljiva bolezen prikovala v pasivnost, nekaj let je venel in dokončno odšel. Verjamem, da spet pleza prvenstvene smeri tam kje nad oblaki ...

Tomaž Žganjar  

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 11410

ALPinizem