Silvo Baznik 26.04.2022 07:00 687 0

Kolesarjenje ob potokih in rekah

Šestdeset km pedeliranja ob spremljavi vetra.

Nakupi lahko počakajo, sem si dejal in sedel na kolo. Na nebu so se nabrali oblaki, a sonce je še našlo pot med njimi, ki jih v višavah priganja veter. No, tudi v dolini rahlo piha a sprva na mojo srečo v hrbet in od doma dokaj hitro prikolesarim do Podgrada, kjer zavijem v dolino Besnice. Ob potoku v zavetrju gozdov malce priganjam sebe a hitro ugotovim, da to ne vodi nikamor in upočasnim ter po nekaj kilometrih sem v vasi istoimenskega hudourniškega potoka.

Kilometri poti ostajajo za menoj, ko peljem skozi križišče s cesto, ki vodi na Javor in pričnem rahel in po nekaj kilometrih bolj izrazit vzpon do vasi Trebeljevo.

Malce zastanem in se odločam o nadaljevanju, ali na Prežganje ali pa na drugo stran proti Litiji. Odločim se za daljšo pot in pričnem večkilometrski spust v dolino potoka Reka. Pihanje zahodnega vetra v hrbet je sicer pospešilo pedeliranje, a vem, da me bo na zadnjem delu kolesarjenja, ko bom zamenjal smer vožnje, močno oviral.

Prekolesarim nekaj vasi in se povzpnem na litijski klanec ter se po njem spustim na mestne ulice. Litija je hitro za menoj in pričnem pot ob reki Savi. Peljem do Podšentjurja, kjer širijo cesto in urejajo brežine. Cesta je sicer še v delu a prevozna. Povzpnem se na klanec pod cerkvijo na hribu nad mano in nadaljujem po makadamu do gradu Pogonik, od koder je nova asfaltna prevleka na cesti do Kresniškega vrha. Za kratko se ustavim ob Savi, kjer se voda peni ob pretoku preko skalovja in nato kolesarim naprej do Kresnic. Kot sem pričakoval, s spremembo smeri kolesarjenja mi veter piha naproti in zato upočasnim pedeliranje, da po nepotrebnem ne izgubljam moči. Sonce že nekaj časa ne greje, ker je nebo popolnoma prepredeno z oblaki. S kolesa se oziram naokoli in preko reke ugledam hribovje in cerkev Sv. Miklavža nad Savo. Sem že v Kresniških Poljanah, ki mu slede Jevnica in Laze pri Dolskem, od koder imam le še dobrih osem kilometrov kolesarjenja. Srečam prve kolesarje in se še enkrat ustavim ob Savi, kjer so se vode Ljubljanice združile z mogočno Savo, potem pa vrtim pedala do konca ture.