Polet, Pohodništvo - Iztok Cukjati: Pohodništvo bomo najlepše doživeli na večdnevni ali celo večtedenski turi.
V Sloveniji in tujini se ponuja neskončno možnosti za večdnevno pohodništvo. Obstaja cela kopica posebej načrtovanih večdnevnih poti, ki imajo posamezne dnevne etape natančno opisane (npr. Via Alpina). V Sloveniji je gotovo najbolj poznana Slovenska planinska pot, ki pa je v območju Alp primerna le za bolj izkušene gornike. Nasprotno se daljše evropske pešpoti, ki povezujejo različne kraje po Evropi, izogibajo zahtevnejšim tehničnim odsekom in so v večjem delu primerne za pohodnike vseh starosti.
Pri večdnevnem pohodništvu dodatno skrb pomeni prenočevanje in ustrezno prehranjevanje. Kadar smo na poti v poletni turistični sezoni, običajno težav z iskanjem prenočišč ni. Tudi poti in posamezne dnevne etape so načrtovane tako, da omogočajo nemoteno prenočevanje v planinskih kočah, zasebnih namestitvah ali cenejših hotelih. Kadar so večdnevne vezne poti opisane manj natančno, je priporočljiva uporaba opreme za prenočevanje na prostem. Sodobna oprema je kakovostna, komplet za dve osebi (šotor, spalni vreči, spalni podlogi) pa lahko tehta celo manj kot pet kilogramov. Pri večdnevnem potepanju je priporočljiva uporaba kuhalnega pribora (gorilnik s plinsko kartušo, posoda in jedilni pribor), ki nam omogoča pripravo toplega obroka tudi, kadar v bližini ni odprte koče oz. ustreznega prenočišča. Sodobni gorilniki so zelo lahki, delujejo hitro in porabijo majhne količine plina. Kadar se odpravimo na manj obljudene poti, lahko namesto plinskega uporabimo gorilnik na tekoča goriva (bencin, kerozin).
Za večdnevno pohodništvo je primerno predvsem spomladansko in jesensko obdobje, pa tudi poletno potepanje je lahko ob upoštevanju vročega vremena v popoldanskem času prav prijetno. Pri izbiri pohodne ture bodimo pozorni na vreme, značilnosti poti (ali je na poti potrebno tudi plezanje ipd.), možnosti prenočevanja in prehranjevanja, primernost za hojo v določenem letnem času (poti na Primorskem so poleti prevroče, poti čez Julijske Alpe pa pozimi prenevarne), čas, ki ga imamo na voljo, in svojo psihofizično pripravljenost.
Ob etapnih pohodniških poteh si je možno ogledati številne kulturnozgodovinske in naravne znamenitosti. Številni slapovi (Peričnik, Savica idr.), reke (Soča, Sava, Krka), jame (Vilenica, Rakov Škocjan idr.) nam na poteh pričarajo zgodbe, oživijo junake in popestrijo fotografski album. Imamo številne knjige, ki opisujejo omenjene znamenitosti in lepote, veliko informacij je na voljo tudi na spletu. Na različnih poteh je zelo bogat rastlinski svet, v Sloveniji bomo poleg tega lahko srečali tudi srno, zajca, divjo svinjo, kozoroga, svizca ali celo divjega petelina. Pred odhodom na turo si natančno preberimo opise. Po končani poti bodo različne zgodbe in slike v največje veselje našim prijateljem, hkrati pa so naravne lepote dodatna motivacija za premagovanje naporov.
Želeli vas bi opozoriti na nekaj možnosti za večdnevno pohodništvo doma in v tujini.
Slovenska planinska pot
SPP, kot se s kratico označuje najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji, poteka od Maribora prek Pohorja, Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank do Julijskih Alp in Triglava. Nadaljuje se vse do Krasa in Ankarana. Pot delno poteka po zavarovanih planinskih poteh, vendar je večina odsekov poti nenevarnih in priporočljivih tudi za hojo z otroki. Na poti je možno v poletnem času prenočevanje v planinskih kočah ali drugih oskrbovanih prenočiščih. Pot je poleg rdečo-bele Knafljeve markacije označena s številko ena (1).
Via Alpina
Je mreža petih pohodniških poti, ki potekajo po območju Alp. Skupaj sestavljajo 5000 km poti, razdeljenih na 342 dnevnih etap. Via Alpina se v vseh svojih različicah izogiba zelo zahtevnim vzponom in spustom po klinih in jeklenicah. Najdaljša pot povezuje osem držav in se vije od Jadranskega morja do Monaka. Poteka tudi čez Slovenijo in jo v 14 dnevnih etapah zapusti na Korenskem sedlu v Karavankah. Na njej spoznavamo Kras, Trnovski gozd, Idrijsko hribovje ter Julijske Alpe in Karavanke.
Poleg najdaljše, »rdeče poti« je v Julijskih Alpah tudi začetek »vijolične poti«, ki povezuje Triglav in Oberstdorf v Nemčiji. Njen slovenski del je razdeljen na sedem delov in se prek Karavank in Kamniških Alp konča na Jezerskem.
Na poti je mogoče prenočevati v planinskih kočah, zasebnih apartmajih in preprostih hotelih. Natančne opise poti z možnostjo izdelave lastnega pohodniškega načrta je mogoče dobiti na spletni strani organizacije. Pot je poleg markacij, specifičnih za posamezno državo, označena s posebnimi smernimi tablami.
Evropska pešpot (http://eupoti.com)
V Nemčiji so pred 40 leti ustanovili Združenje evropskih pohodnikov (ERA), ki danes združuje pohodniške organizacije iz 26 evropskih držav. Oblikovali so 12 evropskih pešpoti, ki skupaj merijo več kot 60.000 km. Vso Evropo je tako mogoče prehoditi po neprekinjenih poteh od severa do juga, od vzhoda do zahoda in številnih drugih možnostih. Prek naše države potekata dve poti, E6 (sever–jug) in E7 (vzhod–zahod).
Evropska pešpot je praviloma tehnično manj zahtevna od drugih veznih poti, kot sta SPP ali Via Alpine. Izogiba se težjim delom in je tako ob ustreznih prilagoditvah etap primerna tudi za manj izkušene. Dnevne etape tu niso natančno določene in si jih sestavimo po lastni presoji, znanju in izkušnjah. Ker se pot izogne visokogorju, je nekaj več težav pri iskanju ustreznega prenočišča, saj so planinske koče na poti redke. Tako je pot v večdnevnih etapah primerna za tiste, ki si želijo nekaj več popotniškega avanturizma. Spanje na prostem ali v lahkem šotoru je tukaj na nekaterih predelih priporočljivo, če ne celo nujno. Priporočamo obisk poti predvsem v spomladanskih in jesenskih mesecih, saj je vročina lahko poleti prehuda.
Nasprotno od Knafljeve markacije je notranji del oznake Evropske pešpoti obarvan rumeno, zunanji pa rdeče. Na poti so pogoste tudi oznake poti E6 ali E7.
Predalpska pot
Novejša in manj poznana pot. Če bi jo želeli prehoditi v enem delu, bi potrebovali približno 30 dni. Poteka od Cerknega do Zasavskega hribovja ter povezuje manj znane poti Notranjske in Dolenjske. Njena prednost je v tem, da se izogne zelo obljudenim potem, kjer lahko uživamo pristno doživetje pohodništva v neokrnjeni naravi. Pot je tehnično nezahtevna, na nekaterih delih pa je potreben občutek za orientacijo. Pot je označena s klasičnimi rdečo-belimi markacijami.
V Sloveniji je še mnogo drugih veznih poti, npr. Velika Krpanova pot (Pivka–Postojna), Notranjska planinska pot (Vrhnika–Nanos–Snežnik–Logatec), Slovenska geološka pot itd.
Več informacij o veznih poteh je mogoče pridobiti na spletu in v planinskih društvih.
Iztok Cukjati