Janez Pikon: Tesno izbrušeno brezno v predelu Boltarje z divjimi koriti in slapovi Mrzlega potoka. 
Gozdno in prepadno pobočje Boltarje pod predelom Parnik (Parnjek), južno pod vasjo Koprivnik sicer ne nudi lepih razgledišč, kakor sosednji in zahodni Vodnikov razglednik (Gospodovc), vendar je strmo in prepadno ostenje z divjo strugo in slapovi Mrzlega potoka skozi čas zgradilo korita, jih izdolbla v nenavadne, globoke tolmune z izbrušenimi kamnitimi spodmoli, ki so po obsežnosti in obliki vse prej, kot običajni. Razpredeni, že precej poraščeni travnati jeziki segajo visoko pod rob Jašč vrha (1044 m), najvišjega gozdnega vrha severno nad travniki Kofčarjovga Parnika, ki se z manjšimi poraščenimi vršiči spuščajo v strmo globel Boltarji in ob močnejšem deževju dodatno oskrbujejo divje vode Mrzlega potoka, katerega glavni izvir je pokljuško barje Šijec.
Brezno, ki so ga izdolble hudourniške vode Mrzlega potoka skozi čas z mogočnim kamnitim spodmolom, imenovano kar čevdr (kevdr, klet) z velikanskim prostorom v oklepu kamnitega pobočja nad Boltarjem v Parniku, ta seže globoko v strugo pod travniki v lasti Kofčarjove domačije iz Koprivnika. Kofčarjov Štefan, bohinjski Martin Krpan je daleč v preteklosti urejal in skrbel za travnike ob potoku nad hudourniškim breznom.
Ljudsko izročilo je ohranilo ime velikega kamnitega kotla, ki mu domačini še danes pravijo kar Kofčarjov čevdr, po Štefanovi domačiji. Neobičajni Kofčarjov čevdr, kot bohinjski Martin Krpan, ki je na predelu izdeloval opeko (cegovnca, kamnito obzidje s sledmi še danes opazne) kuhal oglje, prodajal rudo, po Pokljuki lovil prepovedano divjačino, zato večkrat navzkriž z deželnim glavarstvom. Na domačiji so izdelovali tudi »ta štmane« klobuke, ukvarjal se je s klobučarstvom, zato domačija Pr' Klobučarjo - Pr' Kofčarjo.
Življenska pot bohinjskega silaka na G-L: Kofčarjov Štefan - bohinjski Martin Krpan.
Janez Pikon