Planinski glas: Ko nam je naš član in vodnik Miro predlagal za veliko turo v letošnjem letu Debelo peč, smo bili vsi za. Težko smo čakali avgust.
Sobota 25. avgusta je bila predvidena za vzpon do Blejske koče na Lipanci.
Pred tem pa smo si še ogledali zelo zanimivo Sotesko Vintgar v bližini Gorij. Ob raziskavi tega področja, sta se leta 1891 gorjanski župan Jakob Žumer in kartograf in fotograf Benedikt Lergetporer odločila, da poizkusita, da bi se ta soteska uredila in bi služila turistom kot nekaj posebnega, zaradi svoje neizmerne lepote. Res so sotesko uredili in jo odprli za oglede 26. 8. 1893, torej pred 119. Leti. 1600 m urejenih poti, mostov, skozi »Žumrove galerije« človeka popolnoma prevzame, res vredno ogleda.
Pot smo nadaljevali proti Pokljuki, do Medvedove konte, tam parkirali in začeli z vzponom do Blejske koče na Lipanci (1630 m). Kratek počitek, potem pa naprej proti Debeli peči (2014 m). Nagrajeni smo bili s čudovitim razgledom od Julijcev do Kamniških planin, Bleda z okolico in vse do Kranjske ravnine. Za tak razgled se splača narediti to pot.
Vseeno, smo bili odločeni, da v Blejski koči prespimo, zjutraj pa nadaljujemo pot proti Mrežci, če bo vreme zdržalo. Večer na »ganku«, pesem, šale in prepletanje spominov, prehitro je minilo in treba je bilo k počitku. Dva člana sta zaradi obveznosti zapustila družbo in se odpravila v dolino. Ostali pa na skupno ležišče. Vse je bilo o.k., le kdo bo ugasnil luč, je bil največji problem! A po celodnevni turi smo hitro utonili v sanje.
Jutro, za kratek čas se je pokazalo sonce in na nebu jasnina, a kmalu jo je zagrnil oblak. Napoved meteorologov je kar držala. Po zajtrku smo se pripravili na odhod, saj naj bi ob 9. uri začelo deževati.
Zahvalili smo se osebju koče in se pozdravili z njimi Prve kaplje so se začele lesketati na cvetovih resastega sviščevca in svečnika, mi pa v dolino.
Hitro smo bili pri Medvedji konti, zahvala vodniku in pomočniku Jerneju, nato pa čez prostrane gozdove proti Bledu. Srečali smo le dva gobarja, pa še onadva sta hitela proti avtu, da ne bi bila čisto oplaknjena od naliva.
Krajši postanek pri našem znancu Alešu v Jezerski hiši, da se odžejamo in popijemo kavico. Dež se je malo umiril. Zapuščamo biser Gorenjske Bled, ko na vse pretege začne deževati. No, avtomobile je dobro opralo.
Pot proti domu je hitro minila, spomini pa bodo ostali.
Mojca