Planinska založba PZS: Avtor Vladimir Habjan ... Ljubljana 2013 / Knjiga raznolikih zgodb gornika, ki je do stanja, ko se v gorah tudi na zahtevni turi počuti varno, prehodil dolgo pot.
Vladimir Habjan
ŽIVETI Z GORAMI
Urednica in avtorica spremne besede: Irena Cerar
Jezikovni pregled: Mojca Stritar
Oblikovanje in prelom: Beti Jazbec
Fotografije: Zoran Gaborovič, Vladimir Habjan, Janez Kovačič, Mirko Kunšič,
Irena Mušič Habjan
Obdelava fotografij in tisk: Schwarz print, d.o.o.
Naklada: 500 izvodov
Izdala in založila: Planinska zveza Slovenije
Za založbo: Slavica Tovšak
Evidenčna številka založbe: 391
Ljubljana, 2013
Izid knjige so podprli: ELES, d.o.o., sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja, GEN energija, Elektro Celje, GEN-I, HESS
ISBN 978-961-6870-13-9 | 821.163.6-32 | COBISS.SI-ID 270057472
Trde platnice, 216 strani (17 cm x 23,5 cm), barvne fotografije, cena 22,90 EUR
VIDIM MOŽA, KI RAD ZAPIŠE SVOJE VTISE
Na eni, malo več kot dobri strani komentirati 34 zgodb, ki so nastale v 40-letnem druženju z gorami, je kaj nehvaležna naloga. Kaj torej v čim bolj strnjeni misli reči o novi knjigi Živeti z gorami Vladimirja Habjana?
Predvsem to, da je z njo avtor - sicer izkušen planinski pisec, dolgoletni urednik Planinskega vestnika, planinski vodnik z več kot 300 vodenimi turami, alpinist in ne nazadnje gorski reševalec - vstopil v nove književne pokrajine. Seveda ga poznamo kot avtorja številnih planinskih vodnikov, za katere sta potrebni predvsem dlakocepska natančnost in tehnična oprijemljivost. Z zbirko kratkih planinskih zgodb Čez rob, ki so izšle leta 2011, pa je tudi že dokazal, da se spretno giblje v leposlovju. Tokrat se zdi, da je Habjan združil oboje ter bralce popeljal v zakulisje svojega bogatega gorniškega življenja. Pobrskal je po svojih planinskih dnevnikih, kamor si je zapisoval vtise z več tisoč opravljenih tur, ter iz te nepregledne množice izluščil tiste, ki so se mu najbolj zasidrale v spomin. Nekatera poglavja so že bila objavljena v Planinskem vestniku ali knjižnih izdajah, a skupaj z novimi besedili tvorijo celovito pripoved o gorniškem zorenju avtorja. »Vsak išče svojo pot, tudi v gorah,« zapiše Habjan, ki brez dlake na jeziku spregovori tudi o tem, kakšne napake v gorah je delal in kljub temu preživel. »To je bila moja pot, pot iskanja varnega gorolazenja«, pojasnjuje. Knjiga je tudi slavospev užitkom hoje po brezpotjih. »Moja pot so brezpotja,« bi se lahko glasil njegov osebni slogan. »V brezpotjih sem se popolnoma našel, temu sem posvetil vse svoje moči, znanje in čas. Zato sem tudi toliko časa zanemarjal tujino ali težje plezanje, ker sem ves čas posvetil raziskovanju brezpotij.«
Avtor seveda dobro pozna planinske literarne klasike, a Življenje z gorami jim ne želi biti podobno. V knjigi tako ne bomo našli veliko osredotočenosti na občutenje in opisovanje narave (avtor obljublja, da ga tovrstno pisanje še čaka), pač pa na dogajanje, ki je pogosto napeto, nepričakovano in na robu. »Moj namen je preko branja mojih zgodb ljudi zvabiti v gore, ob tem pa jih opozoriti, da ne bi počeli takšnih napak, kot sem jih sam,« pojasnjuje pisec.
Ustvarjalci knjige smo si želeli, da bi v knjigo vključili tudi fotografije, ki jih v Habjanovem arhivu res ni malo. Zato se vse zgodbe začnejo z (večinoma) njegovimi fotografijami, ki smo si jih zamislili kot razpoloženjska vrata, skozi katera vstopimo v vsakokratno gorniško doživetje. Ob koncu poglavja smo si včasih privoščili tudi dokumentaren, črno-bel »diapozitiv«, ki je mini bommage avtorjevim soplezalcem, saj so po njegovih besedah tisti, »s katerimi se navežemo na vrv, več kot prijatelji«.
Vladimir Habjan je človek, ki ima potrebo in znanje, da svoje doživljanje zapiše ter deli z bralci. A čeprav je sklepnemu poglavju dal naslov Pogled z zadnjega stolpa in čeprav poskuša v njem zaobjeti in premisliti ves svoj intimni življenjski odnos do gora, zgodba še ni zaključena, saj, če si sposodim avtorjeve besede: »Na koncu poti dosežeš šele začetek naslednje.«
Irena Cerar, urednica