Gorenjski Glas - Jelena Justin: Cjanovca (1820 m) in Srednji vrh (1855 m) - Ko pogledamo Storžič, nam pogled nevede uide na enega sosednjih vrhov.
Na njegovem travnatem pobočju je gozd, ki je videti, kot da bi ga kdo pozabil tam gor.
Sveti Jakob nad Preddvorom je eden tistih kucljev, ki dnevno privablja številne pohodnike. Za Jakobom se dviguje hrib, ki pozornost zbuja predvsem zaradi osamljenega gozdička. T. i. Hudičev boršt se nahaja na hribu, imenovanem Cjanovca (1820 m), a ljudje mu ponavadi, zaradi zapuščenega gozda, rečejo kar Zaplata. Cjanovca je predvrh Srednjega vrha, kamor se bomo podali danes.
Zanimiva je legenda o nastanku Hudičevega boršta. Dva kmeta sta se pred davnimi časi prepirala, čigav je gozd. Enemu od njiju je prekipelo in je dejal: »Hudič naj ga vzame!« Vrag je ponoči prišel in si gozd naložil na ramo. Ob zori je pozvonilo v cerkvici sv. Jakoba, vrag, prijatelj teme, je izgubil moč in izpustil gozd na pobočju Cjanovce.
Gozd zaradi oddaljene lege ni zanimiv za gospodarsko izkoriščanje. Pod gosto krošnjo velikih bukev uspeva skromna podrast, ki cveti večinoma zgodaj spomladi, še preden bukev ozeleni. Vredno si je ogledati tudi drevesa na zgornjem gozdnem robu, saj so popolnoma skrivljena in žilava. Kaj ne bodo, ko pa iz leta v leto prestrezajo snežne plazove.
Izhodišče vzpona je Preddvor. Z avtomobilom se pripeljemo do gradu Turn. Čaka nas približno uro vzpona do Jakoba. Tudi če ne sledimo markirani poti, ampak le številnim shojenim potem, pridemo do vrha. Pot je mestoma precej strma in po dežju, predvsem pri sestopu, tudi nevarna za zdrs. Večkrat prečimo gozdno cesto. Če se bomo malce spočili, nadaljujemo do planinske koče, sicer pa nas smerokaz tik pred kočo usmeri desno, proti vzhodu, proti Potoški gori. Sledi strm del do sedla, kjer nadaljujemo levo proti Hudičevemu borštu. Pot se zlagoma vzpenja, morda bomo imeli celo občutek, da se rahlo vleče. Vendar ni zahtevna, temveč prav udobna in prijetna. Ko pridemo do odcepa za Javorov vrh, lahko zavijemo desno, in obiščemo še Javorov vrh, sicer pa nadaljujemo levo pod vrhom do naslednjega smerokaza. Levo gre pot proti Kališču, skozi Hudičev boršt, mi pa krenemo desno. Hodimo po robu, lahko rečem kar po grebenu. Ko je pot snežena, je potrebno še malce več previdnosti, saj smo mestoma povsem na robu in če se nam vdre, lahko hitro pride do neljubih situacij. Na desni strani se nam bo odpiral povsem drugačen pogled na Jezersko in njegove vrhove.
Ko se vzpnemo nad gozdno mejo, dosežemo pas ruševja, kjer je zelo strmo in krušljivo. Od tod do vrha Cjanovce nas loči še slabe pol ure. Tik pod vrhom pod z grebena zavije na južno stran, od koder dosežemo vrh.
Na vrhu Cjanovce je klopca, za počitek, a predlagam, da nadaljujemo kar naprej do Srednjega vrha, ki ga vidimo v daljavi. Do njega je še nadaljnjih deset minut. Malce višine izgubimo, nato pa se po grebenu povzpnemo na vrh. Klopca, skrinjica in žig. Na vrhu smo! S svojo višino nam srednji vrh postreže z razgledom proti Kranju, proti Jezerskem. Kočna je kot na dlani, ravno tako Storžič na drugi strani. V mesecih, ko na poti ni snega, je lepa možnost nadaljevanja ture do Malega Grintovca in Bašeljskega vrha, sestop do Kališča, od tam pa skozi Hudičev boršt nazaj do Jakoba in v dolino.
Sestopimo po poti vzpona; če pri vzponu nismo, lahko stopimo še na Javorov vrh in Potoško goro.
Do Jakoba bomo porabili približno 45 minut, od Jakoba do vrha Cjanovce približno dve uri; za celotno pot pa med pet in šest ur. Računajmo pa, da se bo tura podaljšala, če bomo obiskali še Hudičev boršt, Javorov vrh in Potoško goro.
Nadmorska višina: 1855 m
Trajanje: 5 do 6 ur
Višinska razlika: 1300 m
Zahtevnost: 3 / 5
Jelena Justin