Metina lista: Gorska turistika je pri nas v vseh svojih razsežnostih zaživela proti koncu 19. stoletja. Takrat smo tudi začeli uporabljati izraze kot so »tura«, »turist« in »turistika«. Tura pomeni kakršnokoli krožno pot, turist pa je tisti, ki opravi turo.
Če gremo v gore za zabavo, gremo na turo in smo turisti. Kasneje izraz zamenjamo z besedo planinstvo. K popularizaciji gorske turistike pa je največ prispevalo delovanje Slovenskega planinskega društva (ustanovljeno 27. februarja 1893) ter njihovo glasilo Planinski vestnik (izhaja od leta 1895 dalje), z opisi »tur«, praktičnimi nasveti za »turiste«, ki so bili obogateni z dokumentarno in promocijsko fotografijo.
Obleka in oprava turistova
Spisal L. Wölfling
Obleka
O obleki navadnega, z vozmi in železnicami potujočega turista ni veliko govoriti. Vsaka obleka mu je dobra, vender pa ravna prav, če si za potovanje omisli posebno obleko. A po hribih so celo po leti noči jako hladne, in tudi zjutraj in zvečer je precej hladno, zatorej se mora hribolazec na to ozirati in si bolj gorko obleko priskrbeti.
| |
 |
|
| |
Aljažev stolp |
|
Dasi obleka ni kaj važna za navadnega turista, je pa toliko imenitnejša za hribolazca, kateri večinoma peš in dostikrat celo pa slabih potih potuje. Če navaden popotnik ni prav pripravno oblečen, ga to na potovanji nič ne ovira, kdor pa veliko hodi, njemu neprikladna obleka lahko vzame vse veselje do potovanja in dostikrat bi moral turo skrajšati ali celo prenehati.
V planinah včasi srečamo ljudi, kateri v dolgih suknjah, dolgih in ozkih hlačah, v navadnih črevljih in s trdim klobukom na glavi prav moško korakajo. V papir zavite potrebne reči jim vise čez ramo, na levi roki nosijo povrhnjo suknjo, v desnici pa solnčnik ali dežnik. Če takemu turistu kaj omeniš o neprimerni obleki in opravi, odgovori ti: »A kaj, jaz sem bil na tem in onem vrhu v ravno tej obleki!« To je prav mogoče, ali vsakemu se ne posreči tako oblečenemu dospeti do vrha, posebno če ga dohiti slabo vreme, če nastane nevihta, za katero navadno pritisne mraz ali sneg, ali če se razgrne gosta megla. Kaj tacega bi človeka, kateri ni posebno trdne narave, tako potrlo, da bi se tura prav lahko nesrečno iztekla. Zatorej mora turist najbolj skrbeti za dobro napravljeno obleko, potem se mu bode mogoče ubraniti omenjenim neugodnostim.
Dovoljeno naj mi bode zdaj o posameznih delili obleke in oprave turistove govoriti.
Najvažnejši so črevlji. Zato mora turist zlasti gledati, da so v dobrem stanu, predno gre na gore, kajti v slabih črevljih ne pride daleč. Neprimerni črevlji dostikrat turista primorajo v gostilni sedeti in čakati, da se povrnejo tovariši. Turistom rabijo sploh črevlji na zaplete, tako zvane mestve (Schnürschuhe).
Narejeni morajo biti iz močnega usnja. Najboljša je kravina, da se obuvalo v snegu ali vodi ne premoči in da noga ostrega, robatega kamenja ne čuti. Podkovani naj bodo s kovanimi, ne ulitimi žreblji… Ozki in predolgi črevlji niso pripravni, posebno v sneg globoko režejo. Dobro je, če se vrhu črevljev našije sukno, ki se tesneje od usnja na nogo uleže in snegu, pesku in drobnemu kamenju brani v črevlje. Zadnji del črevlja vrhu pete, to je opética, ne sme biti sešit, ampak iz celega, ker tisti rob bi nogo žulil. Paziti je na to, da usnje ostane mehko, zato naj se večkrat s primernim mazilom namaže.
K ognju se črevlji ne smejo nikdar postaviti. Kadar so mokri, se najhitreje posuše, če se napolnijo s senom ali z ovsom. Turist, kateri ne potuje samo po visokih gorah, ampak tudi po dolinah, naj se preskrbi še z enimi bolj lahkimi črevlji, ker po cesti ni prijetno hoditi v težkih kovanih črevljih. Pri jako težavnih turah, kjer moramo po strmih in gladkih stenah plezati, rabijo tako imenovane »plézalice« (Kletterschuhe). Izdelane so iz močnega platna in imajo iz prediva spletene podplate.
Nogavice so za turista tudi jako važne. Kolikor debelejše so, toliko lažja in prijetnejša je hoja, posebno tedaj morajo biti gorke, kadar dalje časa hodimo po snegu. Ako pri taki priliki nogavice niso gorke, lahko v noge ozebemo.
Kjer je treba kratkih hlač, moramo si omisliti golenke. Bodo naj pa pri bolj lahkih turah po 35 do 40 cm, pri turah na ledenike ali pozimi po 46 do 62 cm dolge, tako da sezajo kakih 20 cm čez kolena. Pod kolenom se s trakom prevežejo in podvijejo, v snegu ali v mrazu se pa čez kolena potegnejo.
| |
 |
|
| |
Greben Triglava |
|
Hlače. Najpripravnejše so kratke hlače. Pri hoji se vidi, koliko prijetnejše je, ako so kolena prosta. Jako neprijetno je hoditi v dolgih hlačah. Kadar jih dež nad koleni zmoči, takoj se čuti, da ovirajo hitro stopnjo. Nekateri hribolazci ljubijo hlače iz usnja divjih koz, ali za turista usnjene hlače niso pripravne. Jako neprijetno je namreč, ako so zmočijo; dolgo časa se ne posuše, mokre se zelo oprijemljejo, potem ko so suhe, so pa jako trde. Najboljše hlače so iz močnega in dobrega lodna.
Suknja bodi iz ravno takega blaga kakor hlače, in sicer za leto iz lahke, tanke robe, za zimo iz debelega, dobrega lodna. Zavratnik bodi tako napravljen, da se lahko vzviha. O burji, dežji in kadar sneg mete prav dobro služi. Žepov naj ima dosti in vso na gumbe, sicer se vse lahko pogubi.
Ravno tako imej telovnik dosti žepov, enega pa tako močnega, da ne more dež premočiti denarja v njem. Volnena jopica je pri turah jako dobra, posebno pa po zimi. Srajco ima skoraj vsak turist volneno, ki ga najbolj varuje prehlajenja. Svilnate, platnene ali bombažnete srajce niso, da bi jih priporočali, ker premalo pijo pot.
Spodnje hlače naj bodo za visoke ture tudi volnene, pri majhnih turah in tam, kjer ni treba na planem ali v mokrih kočah nočiti, pa zadostujejo bombažne. Platnene so jako hladne in se prepočasi posušé.
Klobuk je najboljši lodnast, ker je najtrpežnejši, dež in solnce mu tudi toliko ne škodujeta kakor drugemu, kadar je moker, se kmalu posuši in se ne izprevrže prav hitro. Da ti ga ne vzame burja, je dobro, da ga oviješ z motvozom, katerega, kadar jo treba, privežeš k suknji.
Oglavnica (kapuca) rabi pri marsikateri priliki. Ako se kdo pelje po noči po železnici, izvrstno služi proti prepihu in tudi brani luči, da ne sije spečemu v obraz. Turist jo porabi tudi za to, da drobno reči, katerih ima dosti pri sebi, vanjo pospravi, da niso po nahrbtniku raztresene. Proti viharju in dežju dobro služi, ker obdrži klobuk na glavi. Dobra je, če spiš na senu, ker ne bode v glavo, pri prenočilu na planem je pa posebno izvrstna.
Vremenski plašči. Za turiste so spomladi, jeseni ali po zimi najboljši vremenski plašči, kateri varujejo proti mrazu in dežju. Ti plašči so lahki in ne debeli, vender dosti gorki, ker je blago iz čiste volne. Nekateri so tudi nepremočljivi.
Rokavice in zapestnice. Navadno se turist brez rokavic ob svojo palico opira, ali pri večjih turah mora vedno gorke rokavice s seboj imeti. Kakor hitro nastane slabo vreme, je v hribih takoj bolj mrzlo, tedaj rokavice dobro služijo. Ravno tako mu bodo zapestnice tudi dobro rabile.
| |
 |
|
| |
Tominškova pot na Triglav, razglednica,
avtor: Fran Pavlin |
|
Torej bi turist, katerega veseli potrebne reči s seboj vzeti, potreboval naslednje stvari: lodnasto suknjo, lodnaste kratke hlače in lodnast telovnik, volneno srajco in volneno jopico, volnene ali bombažne spodnje hlače, golenke, volnene nogavice, kovane gorske črevlje in lodnast klobuk. V nahrbtniku bi pa še imel: drugo volneno srajco in spodnje hlače, 5-6 robcev, 2 nogavice, rokavice in zapestnice, ene lahke črevlje, oglavnico in svilnat robec, milo, ščet, glavnik itd. Po zimi ali pozno jeseni ni pozabiti na vremenski plašč in na dokolenice (komašne).
Z ozirom na to, da so se tudi dame udale hribolastvu, želeč si kakor gospodje svoje zdravje izboljšati in vzdržati, dovoljujem si ob enem častitim turistinjam nekaj o obleki in opravi opomniti.
Tominškova pot na Triglav, razglednica, avtor: Fran Pavlin
Za dame je tudi obleka najboljša iz lodna. Siva, rjava, posebno pa temno-modra so najbolj priljubljene barve. Obleka bodi damam: Gladko krilo brez podloge, bluza iz fine, lahke flanele, usnjen pas, na katerem naj visi usnjena torbica za denarnico, rokavice, žepne robce in druge reči. Korset je najboljše doma pustiti, pri hoji na gore je neprijeten. Jopica bodi taka kakor krilo in imej dosti žepov, kateri se zapenjajo. Nogavice za potovanje po hribih naj bodo volnene, pri potovanji po dolinah pa so dobre bombažne.
Črevlje si lahko turistinje oskrbé tudi močne, kovane, samo bolj lahki naj bodo od moških. Za visoko gorovje si morajo omisliti široke, kratke hlače, najbolje iz lahkega lodna, čez katere nosijo krilo, a ga morajo odložiti, kadar stopijo na ledenik al med skalovje.
Pri malih turah služi najbolje solnčnik z močno palico, za visoke gore pa je na vsak način imeti visoko, kovano gorsko palico.
Usnjene ali volnene rokavice in svilnat robec je potreba imeti. Klobuk bodi lodnast, podoben moškemu.
Zaradi spodnje obleke morajo turistinje same odločiti, vender si bodo večinoma izbrale volneno.
Pripravila in uredila: Žiga Cerkvenik in Irena Eiselt
Vir besedila: Planinski vestnik: glasilo Planinske zveze Slovenije (1895, letnik 1, številka 1).
Vir fotografij: Kartografska in slikovna zbirka NUK.