Huda zima in plazovi 1942

Kronološki pregled vremenskega dogajanja v februarju in začetku marca leta 1942 v tedanjih časnikih ...

France Malešič: Sedaj je v tem letu pri nas znanih 13 snežnih plazov, ki so bili vsepovsod, od Idrijsko-Cerkljanskega, Polhograjskih Dolomitov, Novega mesta, Laškega in Celja do Makol na Dravinjskem polju in Spodnje Kaple na Kozjaku. V njih je bilo prizadetih 17 domačinov, od teh sedem odraslih in kar deset otrok. Pet je bilo rešenih nepoškodovanih, štirje so bili hudo poškodovani, kar osem pa je bilo mrtvih.

Takrat je hudemu mrazu sledilo ponavljajoče se sneženje. Sprva so bili tega veseli predvsem smučarji, nato pa je bilo težav vedno več. Bila je vojna in italijanski okupator je 12. februarja prepovedal smučanje – in na Blokah zaplenil skoraj vse izredno dragocene starosvetne smuči in jih uničil – v pustnem času pa je strogo prepovedal tudi pustne maske.

Zaradi velikih količin snega so se vsepovsod vrstile nesreče ...

Nov sneg

Ljubljana 2. februarja.
Letošnja zima je za naše kraje res nekaj izrednega. Mraz kar noče popustiti. Že večkrat smo mislili, da nas bo vsaj za nekaj dni nehalo zebsti, pa smo se vedno zmotili. Najhujši mraz, ki smo ga imeli nekaj dni, je sicer popustil, toda zebe nas še vedno, dasi nekoliko lažje prenašamo sedanji mraz, ker smo se mu nekako privadili tiste dni, ko je bil najhujši.
Včeraj je začelo zopet rahlo snežiti. Davi smo videli, da je zapadlo nekaj novega snega. Včeraj je bilo pa premrzlo, da bi moglo močno snežiti. Danes dopoldne, ko je bilo nekoliko toplejše kot včeraj, je pa že precej močno snežilo. Svečnica se je letos izkazala in vse kaže, da mraza še ne bo konec, ker imamo preveč snega pa tudi začetek februarja za take zime, kakršna je letošnja, ne upravičuje upanja, da bi pritisnil jug.

Slovenski narod, št. 26, ponedeljek, 2. februar 1942, str. 2

Nevarnost plazov

Vichy, 2. febr. s. V San Colonban de Villazu se je utrgal plaz, ki je zasul velik del mesteca. Trije prebivalci so bili ubiti. V francoskih Alpah v Visoki Savoji je te dni cela vrsta plazov na več krajih prekinila cestni in železniški promet.

Bern, 2. febr. s. Tudi v centralni Švici se je utrgalo več snežnih plazov, ki so povzročili mnogo škode. Velik plaz je prekinil promet na št. gothardski železniški progi med Amstegom in Gurtnellerjem. Plaz je zasul tovorni vlak in potegnil s seboj 4 vagone. Tudi napeljava električnega toka je bila pretrgana.

Jutro, št. 26 a, ponedeljska izdaja (= torek), 3. februar 1942, str. 2

Sneg na svečnico

Na deželi prizadela zima precej škode, zlasti po gozdovih

Ljubljana, 2. februarja
Za svečnico smo dobili nov sneg. Zima je letos res nekaj nenavadnega. Izredno ostri mraz, ki smo ga imeli nekaj dni, je sicer popustil, vendar je zima še zmerom zelo huda in je občutna zlasti spričo dejstva, da je kurjava zaradi vojne tako draga. V nedeljo je okrog poldneva začelo spet rahlo snežiti, vendar je bilo premrzlo, da bi se bil mogel sneg dodobra uveljaviti. Ko smo se davi zbudili, pa smo vendar opazili, da ga je zapadla precejšnja nova plast. Danes dopoldne je spet začelo snežiti, tokrat s precej večjo vztrajnostjo. Sneg na svečnico priča da mraza še ne bo kmalu konec.

Posledice ostre zime

Novo mesto, 2. februarja.
Huda in ostra zima, ki nas je letos obiskala z vso svojo silo, bo zapustila tudi mnogo občutnih posledic. V kleteh, ki niso globoko v zemlji in dovolj zavarovane proti ostremu mrazu, je pomrznilo že mnogo krompirja, ki ni več tako užiten in tudi za seme neprimeren. Zato bo spomladi le težko dobiti dobrega semenskega krompirja. Tudi kislina je v kleteh marsikje zmrznila. Kislini mraz sicer ne škoduje in je vseeno užitna, toda gospodinje se pritožujejo, ko jo jemljejo iz kadi za kuho, da je težko priti do nje in da jih v roko zebe, ko prebijajo led. V vinskih hramih je ponekod omrznilo tudi vino. Kakor je leta 1929. napravil ostri mraz mnogo škode po sadovnjakih, tako najbrž tudi letos sadnemu drevju ne bo prizaneseno, kar pa bo mogoče poznati šele spomladi, ko bo pričelo drevje odganjati. Zlasti velika pa je škoda po gozdovih, ker je popokalo mnogo gozdnega drevja, posebno hrasta, ki je za mraz še najbolj občutljiv. Razpokano drevje nima več iste veljave.
Nasprotno pa ostra zima in dober saninec nudi voznikom, ki vozijo les iz gozdov, boljši zaslužek, ker na sani lahko več nakladajo in na gladki sneženi cesti živina toliko ne trpi. Tudi prijatelji zimskega športa so prišli letos na svoj račun, saj jih oster mraz pri zimski zabavi ne ovira, ker se pri smučkanju segrejejo. Tako je zima na eni strani napravila mnogo škode, na drugi pa je dobrodošla. Vendar si končno vsi žele že milejših dni, ko ne bo treba toliko kuriva porabiti.

Jutro, št. 26 a, ponedeljska izdaja (= torek), 3. februar 1942, str. 3

Kako dolgo nas bo še zeblo?

Svečnica nam je nasula suhega snega
Dobrih šest tednov do pomladi

Ljubljana, 3. februarja.
Zimskih »radosti« je bilo doslej v tej zimi že toliko, da si jih ne smemo več mnogo želeti. Zdaj nam ni treba več ugibati, ali bo letošnja zima huda ali mila, saj smo se vsi naužili dovolj mraza, nezanesljivo ,je pa še vedno, ali nas bo tudi v tem mesecu tako zeblo kakor v januarju. Nihče ne ve, kako dolgo bo trajala zima.
V starih časih so si lahko pomagali, ko je bil skoraj vsak zimski svetnik ali praznik vremenski prerok. Napovedovali so zimsko vreme po tem, kakšno je bilo na Kraljevo, po tem, kakšna sta bila dneva »sredozimcev« Vincenca in Neže, posebno pomembna pa je bila svečnica. Na svečnico je moralo biti še vražje mrzlo in slabo znamenje je bilo, če je na ta znameniti dan kapljalo od strehe, kajti pomenilo je, da bo zima trajala še dolgo ter da bo pritisnil še hud mraz. Dandanes smo pa že skoraj povsem pozabili na stare vremenoslovne izkušnje in prerokbe ljudskih vremenarjev. Vemo le, da svečnica nekaj pomeni. Zato pa nam tudi ni vedel nihče napovedati po včerajšnjem vremenu, kakšni bodo prihodnji tedni.
Nekateri so najbrž tudi pozabili, kako deželani časte svečnico. Na svečnico nosijo blagoslavljat sveče, ki jih potrebujejo ob raznih posebnih slovesnostih in resnih primerih ter pripetljajih. Dan po svečnici imajo blagoslovljene sveče velik pomen. Če se obkrožiš na današnji dan s prižgano blagoslovljeno svečo in sicer trikrat okrog glave in okrog vsakega uda posebej, se ti med letom ne more pripetiti nobena hujša nesreča. Stari običaji in verovanja ob svečnici so dali temu zimskemu prazniku poseben čar.
V mestu je bilo seveda drugače. Svečnica je bila le predpustni praznik, torej dan za prirejanje plesov. Konkurenca med društvi je bila huda, kajti svečnica je bila vselej višek predpustne sezone; če društvo dotlej ni priredilo plesa, ga je moralo vsaj na svečnico, in kdor še ni začel plesati, je moral plačati obol predpustu na svečnico.
Svečnica je bila pa vedno najbolj imenitna kot mejnik zimskega vremena. Vsaj verovali smo, da se o svečnici mora vreme vselej spremeniti. Tega niso še vedno povsem pozabili tudi meščani. Zato so prejšnji mesec posebno težko pričakovali svečnico ter se tolažili z njo, češ tedaj bo konec hudega mraza. V resnici je bilo v nedeljo še precej mrzlo in pihala je neprijetna burja, a včeraj zjutraj se nam je zdelo na prostem bolj prijetno kakor v nezakurjenih sobah. Sneg ser je ponujal že v nedeljo, ko se je v višjih zračnih plasteh jug spoprijel z burjo. Zdelo se je, da je zmagala burja. Jug pa vendar še ni položil orožja. Zato so se tople in zračne plasti včeraj še zelo mešale in snežilo je skoraj ves dan. Pri tleh se je uveljavljala burja in sneg je bil suh, zgoraj pa je kraljeval jug. Letos nam pošiljajo samo izvrstno blago: doslej smo dobili vselej suh, droben sneg, o kakršnem so smučarji prejšnja leta smeli komaj sanjati.
Zdaj že smemo vsaj misliti na pomlad, čeprav ne vemo, kdaj se bo začela. Koledarju ne smemo verjeti. Po koledarju se bo pomlad začela že čez dobrih šest tednov. Vendar pa upamo, da nas ne bo zeblo še šest tednov, saj se je sedanja zima začela že oktobra, tako da je doslej trajala nad četrt leta. Naj torej traja še ta mesec in nihče se ne bo smel več pritoževati, da je bila prekratka. nekateri prerokujejo že zdaj, da bo letošnja pomlad zgodnja prav zaradi tega, ker se je zima začela tako zgodaj in ker je bil januarski mraz tako »soliden«. Tudi mi bi vas radi tolažili z napovedmi, toda ker se prerokbe navadno ne uresničijo, ne napovedujemo, kako dolgo nas bo še zeblo. Z zanesljivostjo pa smemo trditi, da bomo dobili še večkrat dobro mero snega. Ni pa seveda zanesljivo, da bo vedno tako suh, kakor je bil doslej. Pričakovati tudi smemo, da nas bo še nekaj dni v tem mesecu najbrž prav tako zeblo kakor v januarju v najbolj mrzlih dneh. V vseh hujših zimah so bili namreč najmrzlejši dnevi v februarju (čeprav je bila povprečna mesečna temperatura februarja višja kakor januarja), zato najbrž tudi v tej zimi ni še konec mrzlih dni. Februarja namreč doseže zračni tlak večkrat letni maksimum in kadar je »baromet visok« pozimi, je navadno zelo mrzlo. Veseli bomo lahko, če se ta napoved ne bo uresničila.

SN, št. 27, torek, 3. februar 1942, str. 2

Kam se hodijo Ljubljančani smučat

Ljubljana, 4. februarja
Nekdo, ki se ne hodi nikamor smučat, ker še ne zna stati na smučkah, pravi, da je Polževo zaradi velike reklame najbolj znano, vendar pa tam smučanje ni zdaj kaj posebnega, ker je sneg brez vsake podlage, ker je bil hitro zvožen. V nedeljo in na Svečnico je na Polževem zopet kar mrgolelo smučarjev, ki so imeli naravnost izvrstno smuko. Takega snega, kakor je zdaj povsod brez izjeme za smuko, že dolgo ni bilo v nižinah. Smučarji poznajo tak sneg samo v planinah, pa še to redko. Zvoziti ga skoraj sploh ni mogoče, ker ga je preveč. Tudi tam, kjer smuča dan za dnem množica smučarjev, je sneg za smuko ob tem vremenu izboren.
Letos namreč južnega snega sploh še nismo imeli. Zapadel je suh sneg, ki se je dobro vlegel, da je zdaj snežna odeja povsod gosta in da smučke do zemlje nikjer ne pridejo. Celo na Rožniku, kamor se hodijo Ljubljančani smučat sleherni dan, so le tu pa tam s kristjaniami preglodali snežno odejo, da se vidi nekaj krtin. To je pa le na najbolj strmih krajih in še tam je zdaj zapadel nov sneg, tako da preveč zvoženega sploh nikjer ni. Na Gradišču nad Višnjo goro so že davno odkrita smučišča. Gradišče ima pa v primeri s Polževim to slabo stran, da leži proti jugu in zato tam sneg mnogo prej skopni, kakor na Polževem ali pa se ga sonce preveč prime. Seveda je pa zdaj smuka tudi tam izvrstna. V splošnem pa naj bi veljalo načelo: tudi v reklami objektivnost!

SN, št. 28, sreda, 4. februar 1942, str. 2

Na Dolenjskem je zapadel nov sneg

Ponekod ga je zapadlo na staro podlago dobrega pol metra

Ljubljana, 1. februarja.
V noči od ponedeljka na torek in še včeraj je na Dolenjskem spet snežilo. Včeraj čez dan se je sneg sicer samo ponujal, v gostih kosmičih pa je padal prejšnjo noč, tako da je spet pobelil vso Dolenjsko, ki se še ni znebila niti prejšnjega snega. Zorane ceste in od smučarjev zorana pobočja je sneg spet zalil tako, da so včeraj morali ceste čistiti z velikimi plugi, če so hoteli omogočiti vsaj skromen, najnujnejši promet. Zorali so seveda samo glavno cesto, dočim so si po manj pomembnih cestah kmetje napravili gazi, čez dan pa so te gazi s sanmi in drugimi vozili razširili.
Novega snega je v nekaterih predelih Dolenjske zapadlo precej čez pol metra, posebno obilen pa je bil spet – kakor letos že nekajkrat – v krajih od Višnje gore mimo Stične tja do Novega mesta. Ljubljančani, ki so bili včeraj na Dolenjskem, so bili začudeni, saj v Ljubljani ni snežilo in niso pričakovali novega snega niti na Dolenjskem. Bili so prepričani, da so vsa pota že shojena in so se temu primerno obuli. Na Dolenjskem jim je sneg pripravil iznenadenje: silil jim je tja do kolen in se trmasto puščal v obutev, da so bili nežni in razvajeni meščani kmalu temeljito premočeni.
Novi sneg na Dolenjskem dolenjskega kmeta ni kar nič ujezil. Kolikor je bil preskop, da je bil dolenjski kmet že v strahu za svoje zimske posevke, ki v topli in namočeni zemlji ne bi kaj prida prezimili, je postal pozneje radodarnejši in je dolenjsko krajino s svojim belim plaščem, ki očem jemlje vid in jih slepi, visoko prekril. Zdaj jo je v svoj zimski plašč uklenil še bolj in se nam ni več treba bati pomladnih in poletnih mesecev. Ozimina bo pod snegom ugodno prezimila in bo pomladi dala plodove, ki si jih vsi želimo.
Zaradi novega snega na Dolenjskem trpi edino zverjad – mednjo štejemo tudi ponižne in strahopetne dolgoušce – ki le s težavo najde dovolj hrane in se zaradi tega rada približa človeškim bivališčem. Človek pa mora biti pozimi prizanesljiv tudi do zverjadi!
Dolgoušci in drugi prebivalci naših gozdov, ki so že itak precej redki, se komaj še bore za svoje življenje z visokim snegom. Zakaj bi jim poleg snega stregel po življenju še človek, ki mu nočejo nič žalega? Na to bi morali pomisliti divji lovci, ki jih je na Dolenjskem čedalje več.
Resnično ljubezen do soljudi, ki jih najbolj tare zima in ki je dandanes žal zelo redka, bi morali vsi poznati tudi do živali. Do ptic, ki prezebajo v naših krajih, pa jih vendarle ne zapuste, je človek še kolikor toliko dober in prizanesljiv, enako dobroto in prizanesljivost pa bi moral poznati tudi do nenevarne divjačine, ki daje našim gozdovom življenje in ki nikomur ne stori nič žalega.
Novi sneg naj bo hkrati tudi nov opomin, da moramo ljubiti vse, kar živi v prirodi in da ne smemo nikomur streči po življenju.
Grdo razvado divjih lovcev, ki pri svojem protizakonitem lovu zlorabljajo se zimo, ko zverjad že itak dovolj trpi, bi bilo nujno potrebno z najostrejšimi ukrepi popolnoma zatreti.

SN, št. 28, sreda, 4. februar 1942, str. 3

Največji zemeljski plaz

Največji zemeljski plaz so imeli leta 1805 v dolini Goldau v Švici. Z gore Ruffi je prihrumel v dolino tako ogromen zemeljski plaz, da je povsem zasul šest vasi. Več sto ljudi je izgubilo življenje. Prst in kamenje je bilo razmetano 35 km daleč naokrog.

SN, št. 28, sreda, 4. februar 1942, str. 4

Ostra jadranska zima

Ostra zima je prignala iz gozdov ob gornjem toku Idrie dva volkova, ki ju je zagledal 14 letni pastirček Mirko Štefanič, ko je gnal napajat čredo ovac. Pastirček je brž pognal ovce proti vasi ter rešil tako sebe in zaupano mu čredo ovac pred volkovoma. Štefanič je vaščanom povedal svoj nenavadni zimski doživljaj, nakar so se ti podali proti gozdu, oboroženi z vilami in lovskimi puškami. Krik zasledovalcev je pregnal splašena volkova, ki sta se zatekla v gozd, kjer sta izginila. Ob sledovih volčjih šap v snegu so vaščani spoznali, da sta se zares prikradla v bližino njihovega selišča večja volkova. Zaradi previdnosti ne gre sedaj v zimskem času noben vaščan&n brez spremstva in neoborožen mimo tistega gozdnega kompleksa.

Jutro, št. 27, sreda, 4. februar 1942, str. 3 (odlomek)

Smrtni konec igre z vojno

V neposredni bližini švicarskega mesta Brigg je prišlo do težke nesreče, v kateri so izgubili življenje štirje otroci. Na podlagi časopisnih poročil so otroci odšli v planino in se pričeli igrati vojno. Iz snega so napravili bunkerje, katere so eni branili, drugi pa napadali. Med njihovo igro se je višje v planini sprožila večja lavina snega in zasula »bunkerje« s štirimi fantički. Ostali njihovi tovariši so jih skušali izkopati in rešiti. Toda njihove moči za rešitev ponesrečencev niso zadoščale. Preden so zasutim fantičkom prihiteli na pomoč planinci iz mesta, so bili otroci pod težko snežno plastjo že zmrznili.

Slovenec, št. 28 a, sreda, 4. februar 1942, str. 5

V Turčiji 2 m snega

Ankara. 5. febr. s. Po vesteh iz vilajeta Cijankiri je tamkaj zapadlo 2 metra snega. Lavina, ki je zdrčala na vas Ciurukviram, je porušila 7 hiš. Bilo je 12 smrtnih žrtev in več ranjenih. Reševalni oddelki odstranjujejo sneg.

Ankara, 4. febr. d. Turčijo so zajeli silni snežni viharji. V pokrajini Ciamkiri je snežna plast ponekod dosegla višino 2 m. Pri vasi Čuruviran se je vdrl plaz, ki je zagrnil 7 stanovanjskih hiš. Pri nesreči je našlo smrt 12 prebivalcev, večje število pa je bilo ranjenih.

Plazovi v Švici

Bern, 4. febr. d. Za vasjo Gurtnellen v švicarskem kantonu Uri se je vdrl snežni plaz, ki je zasul 12 hiš. V vasi Backenried je prav tako snežni plaz zasul del naselja. Reševalci so izpod snega odkopali 7 trupel ponesrečencev, med katerimi je bilo troje otrok.

SN, št. 29, četrtek, 5. februar 1942, str. 1

Plazovi v Švici

Snežni viharji v Turčiji

Ankara, 4. febr. d. Turčijo so zajeli silni snežni viharji. V pokrajini Čiamkiri je snežna plast ponekod dosegla višino 2 m. Pri vasi Čuruviran se je vdrl plaz, ki je zagrnil 7 stanovanjskih hiš. Pri nesreči je našlo smrt 12 prebivalcev, večje število pa je bilo ranjenih.

Jutro, št. 28, četrtek, 5. februar 1942, str. 1

Iz Ljubljane

u— Čez sneg se pritožujemo Ljubljančani, toda skoraj neupravičeno. Res je zadnje dni snežilo, toda tako po malem, da se v mestu in v bližnji okolici nova snežna odeja skorajda ni poznala. Temperatura je sicer celo primerna za sneženje in tudi oblaki nič kaj dobrega ne obetajo, snega pa ni izpod neba, kakor da ne bi bil zanj pravi čas. Mnogo bolj so obdarovani s snegom na Dolenjskem. Že pri Šmarju ga je vidno več, dalje proti Novemu mestu pa ga je skoraj povsod nasulo do 60 cm visoko. Zaradi tega je po cestah precej oviran promet in se le s sanmi lahko sigurno prepelješ iz kraja v kraj. Novo zapadli sneg pa je suh in ni napravil škode.

Iz Novega mesta

n— Zimski raj na Dolenjskem. Kakor pričakovano, je z lunino spremembo popustil tudi oster mraz, vendar je v nedeljo zjutraj bilo živo srebro še vedno 14,2 stopinje pod ničlo. Že v dopoldanskih urah pa se je pričela hitro dvigati temperatura in popoldne je kazal termometer le še 2 stopinji pod ničlo. Z dvigom temperature pa se je tudi nebo zelo pooblačilo in že proti večeru je pričel rahlo naletavati sneg. Proti 22. pa je pričelo kar izdatno snežiti in preko noči je napadlo v novomeški okolici kar 15 cm svežega snega, v Toplicah pa celo 20 cm. Snežni nalet pa tudi v ponedeljek dopoldne ni ponehal in sneg naletava še kar naprej ter se obeta smučarjem res pravi zimski raj na Dolenjskem. Življenje v mestu je bilo vso nedeljo prav razgibano. Tokrat je bil zabeležen tudi velik obisk ljubljanskih izletnikov, med katerimi so imeli glavno besedo smučarji, ki radi priznavajo lepote prej tako zapostavljenih dolenjskih smučišč. Tudi novomeška mladina je v velikem številu pohitela na smuške terene in posebno Gorjanci še niso menda nikoli videli toliko smučarjev kakor to nedeljo.

Iz Dolenjskih toplic

Mraz kar noče odjenjati, v zadnjih dneh je kazal toplomer spet –22 stop. C, v Soteski, kjer je svet bolj odprt, celo –28 stop. Ob polni luni pa se je nebo pooblačilo in pričelo je ponovno snežiti in je zapadlo v noči od nedelje na ponedeljek 15 cm snega. Ker je še stara snežena plast precej debela, smo s snegom že kar preveč založeni.

Jutro, št. 28, četrtek, 5. februar 1942, str. 5

Leta 1929 ni bilo tako hudo...

Kako je bilo v resnici med hudo zimo l. l929 – Januar ni bil mrzlejši kakor letos, precej mrzel je pa bil še februar

Ljubljana, 5. februarja.
Kdaj je bila hujša zima, leta 1929 ali letos? Na to vprašanje zdaj sicer še ne moremo zadovoljivo odgovoriti, ker nas čaka še nekaj tednov zime in nihče ne ve, kakšen bo februar. Lahko pa rečemo, da smo zimo l. 1929 nekoliko preveč povzdigovali. Bila je res mrzla, toda v splošnem ne bolj kakor letošnja doslej. Letos januarja je bilo nekaj dni celo mnogo bolj mrzlih kakor l. 1929. Ne smemo tudi pozabiti, da se je sedanja začela zelo zgodaj, med tem ko je bilo tedaj začetek prave zime šele po novem letu. Sedanja zima se je začela v resnici že ob koncu oktobra, Čeprav je bilo pozneje še precej toplih dni. Zelo mrzlo je bilo tudi že ob koncu decembra: pritiskal je že pravi zimski mraz. Čeprav še ni bilo snega. Če bi imeli tedaj sneg v Ljubljani, bi nas še mnogo bolj zeblo. Sneg je pa tedaj ležal na Dolenjskem in Notranjskem in tam je bilo v nekaterih kraj že tedaj celo mrzleje kakor januarja l. 1929.

Značilnosti zime leta 1929

Zima pred 13 leti se je začela sorazmerno pozno. Glede na to bi že smeli reči, da ni bila hujša od letošnje; v sedanji zimi je bilo doslej že več mrzlih dni kakor v tedanji do začetka februarja. Tedanja zima je bila v primeri s sedanjo sorazmerno kratka – trajala je januarja, februarja in v prvi tretjini marca, a med tem časom je bilo celo nekaj južnih dni – toda mraz je trajal vzdržema več tednov. Nekaj tednov je pa bil še sorazmerno znosen, saj tako mrzlih dni, kakršne smo doživeli letos v zadnji tretjini januarja, sploh ni bilo. Toda tisto zimo so ljudje prenašali mnogo težje, ker je bilo tedaj tudi mnogo snega, ker je zelo trpel železniški in cestni promet, ker je bilo v mestih veliko pomanjkanje kuriva, pa tudi živeža je začelo primanjkovati in ker so bile posledice zime sploh takoj zelo občutne. Snega je bilo tedaj mnogo več kakor letos. Pogosto so snežni plazovi in veliki zameti na nekaterih železnicah povsem ustavili promet. Premogovniki niso imel pripravljenega dovolj premoga in trgovci se niso mogli zalagati s kurivom sproti, ker niso bili pripravljeni na tako ostro zimo. Predvsem je bilo treba založiti s premogom državne ustanove in železnico, zato je pa kuriva primanjkovalo za zasebnike. Reči smemo, da so bili ljudje tedaj celo slabše pripravljeni na hudo zimo kakor zdaj. Zima se jim je tedaj zdela tem hujša tudi zaradi tega, ker so bile prejšnje zime mile. Zadnja leta se pa vrste precej hude zime in ljudje se zdaj bolj skrbno pripravljajo na vsako zimo, zlasti odkar je vojna.

Kako je bilo januarja

Januarja l. 1929 je bilo vreme v prvi polovici meseca precej podobno vremenu prejšnjega meseca. Vendar je bila letošnja prva polovica malo toplejša. Razlika je tudi v tem, da je letos začelo snežiti šele sredi januarja, med tem ko je l. 1929 snežilo že na novega leta dan in je zapadlo prve dni meseca okrog 30 cm snega. Potem je začel naglo naraščati zračni tlak. Letni maksimum zračnega tlaka je bil tedaj dosežen 9. januarja, najmrzlejši dan tiste zime je pa bil v Ljubljani 3. februarja. Mraz je naraščal počasi; 2. januarja je jutranja temperatura znašala –2°, 3. jan. –3.5, 4. jan. –2°, 3. jan –3°, 7. jan. je mraz čez noč popustil in je znašala jutranja temperatura 0.5°. Hujši mraz je začel pritiskati 8. januarja, jutranja temperatura je znašala –10°. Najhujši mraz je bil januarja l. 1929, 12., ko je jutranja temperatura (ki pa ni najnižja dnevna temperatura) –21°. V prvi polovici januarja je bila tedaj najnižja dnevna temperatura nižja kakor letos. Najnižja temperatura po posameznih dnevih je bila letos v prvi polovici januarja 15., ko je znašala –18°. Druga polovica januarja je pa bila letos mnogo mrzlejša kakor leta 1929. Najnižja jutranja temperatura je bila tedaj 19. januarja. –19°, letos pa 23., ko je znašala sredi mesta zjutraj –25.3°. Tisti dan je znašala najnižja temperatura na Barju –30°, v D. M. v Polju pa celo –31°. Leta 1929 je pa bilo v drugi polovici januarja nekaj dni mnogo toplejših. Tako je znašala jutranja temperatura 22. januarja –2° in prihodnje dni tudi ni bilo posebno mrzlo. Zato je pa zopet začelo močno snežiti. Snežni zameti so čedalje bolj ovirali ves promet in dan za dnem so se prožili veliki plazovi, ki so ogrožali zelo resno železniške zveze.

Velike zimske nadloge februarja

Zimskih nadlog pa tedaj januarja še ni bilo konec. Časopisje je poročalo dan za dnem o snežnih plazovih, zametih, pomanjkanju kuriva in da v mestih primanjkuje celo vode, ker je zamrznilo mnogo vodovodnih cevi. Zelo mrzli dnevi so bili v začetku februarja, mnogo bolj kakor letos, saj je bil najmrzlejši dan tiste zime, kakor rečeno, 4. februarja. Prvih 14 dni februarja je bil že hud mraz. Najvišja jutranja temperatura je bila 6. febr., ko je znašala –9°. Mraz je pritiskal zelo do 16. febr., ko se je pa tedaj malo ogrelo, so se začeli prožiti plazovi. Velik plaz je zasul železnico pri Rimskih Toplicah, da je bi nekaj dni ustavljen ves promet. 13. februarja, ko je znašala jutranja temperatura v Ljubljani –20.6°, je povsem zamrznila Ljubljanica. Spremenila se je v veliko drsališče, k so se ga mnogi posluževali zlasti v Trnovem.

Polovica Ljubljane brez vode

11. februarja je naš list poročal, da je polovica Ljubljane ostala brez vode, ker je zamrznilo mnogo vodovodnih cevi. Od mraza so začele pokati tudi glavne cevi, ki niso bile zakopane dovolj globoko pod cestnim površjem. Meščani so pa najbolj trpeli, ker je primanjkovalo zelo kuriva. Premog je postal v pravem pomenu besede dragocen. Meščani so čakali pred hišami na premogarje kakor na odrešenike. Ljudje so lahko tedaj kupovali kurivo samo po vrečah. Drva so dovažali v mesto le redki kmetje (podražila so se na 170 do 172 din) in meščani so jih čakali na cestah zunaj mesta, da so jih prestregli. Trgovci s kurivom so prodajali premog. Če so ga sploh imeli, le po vrečah, da so lahko ustregli čim številnejšim odjemalcem. Trboveljski kosovec je bil tedaj po 30 din 50 kg (vreča), kočevski po 26, avstrijski po 43, angleški pa po 42.5 in šlezijski po 45. Trgovci so se pritoževali nad številnimi tatvinami premoga na kolodvoru. Ljudje so jim pokradli mnogo premoga iz vagonov na tovornem kolodvoru. V bolnico so sprejemali številne deželane pa tudi meščane, ki so nevarno ozebli. Nekateri so izgubili uhlje, drugi prste na nogah, nekemu delavcu so na morali celo odrezati stopalo. Vse to je ostalo ljudem seveda v neprijetnem spominu, zato se jim je zdela zima l. 1929 tako strašna. Toda 25. februarja je nastopilo »že« južno vreme. Tisti dan je znašala jutranja temperatura v Ljubljani 2°. Začeli so se zopet prožiti plazovi. V začetku marca je mraz zopet pritiskal, a ni bilo več tako hudo. Najnižja jutranja temperatura je znašala 4. marca –10°.

Letos povprečna januarska temperatura zelo nizka

Da je bilo letos še hujše kakor leta 1929, vsaj januarja ali do februarja, čeprav nekaterih zimskih nadlog ni bilo toliko – ali smo jih pa znali bolje prenašati – sprevidimo že po tem, da je znatna povprečna mesečna temperatura januarja –7.8°. Kaj to pomeni, sprevidite šele iz tega, če vam povemo, da znaša temperaturni povpreček v Ljubljani januarja v dobi od l. 1864 do 1940 –2.1°. Lani je znašala povprečna mesečna temperatura januarja –2.9° ter je bila torej tudi pod povprečkom. Letošnja razlika med povprečkom je pa izredno velika, saj znaša 5.7°. Zdaj pa seveda še ne moremo napovedovati, ali bo mrzel tudi februar ali ne. Toda, četudi bo mnogo toplejši kakor l. 1929, se bo letošnja zima, vsaj po številu mrzlih dni in zelo nizkih temperaturah lahko merila z zimo leta 1929, ko je povprečna januarska temperatura znašala –6.9 ter je bila za 0.9° višja kakor letos januarja.

SN, št. 29, četrtek, 5. februar 1942, str. 3

Snežni plaz zasul štiri ljudi. V Campu Imperatoru se je pripetila težka nesreča, ki je zahtevala življenje štirih ljudi. Skupina smučarjev, med katerimi so bili 23-letni študent Walter Marsigliano, njegov brat Marcello, njegova 16-letna sestra Virginia, olimpijski učitelj Dibona, študent Renato Taccone iz Genove in uradnica Regesta iz Genove, se je vračala s smučarske ture in hitela mimo dna neke doline. V tistem hipu jo je zajel plaz, ki se je v dolžini 500 m utrgal z visoke stene. Rešila sta se edino le Taccone in Marcello Marsigllani. Ostali štirje se niso mogli izvleči iz snežnega objema in so se zadušili. Po težavnem reševalnem delu so njihova trupla prenesli v dolino.

SN, št. 29, četrtek, 5. februar 1942, str. 3

Snežni plazovi v Pirenejih

Tardez, 5. febr. s. Tudi v Pirenejih je zapadel visok sneg, zaradi katerega se je zadnje dni z vrhov sprožilo v doline več plazov. V bližini Chaosa je ogromen plaz zasul cesto proti Gavarnitu v dolžini 100 m. Snega je tam sedaj 7 m na debelo. V Portesu je drug plaz poškodoval celo vrsto poslopij in tudi znano staro palačo Puymorents. V Portesu samem je dosegel zapadli sneg višino treh metrov.

Jutro, št. 29, petek, 6. februar 1942, str. 2

Iz Mokronoga

Mraz in sneg. Mirnska dolina je že od nekdaj poznana kot ena najmrzlejših delov naše domovine. To je bilo letos tembolj potrjeno, saj tudi starejši ljudje ne pomnijo takega mraza. Temperatura se je gibala od –24 do –30 °C v samem trgu, na odprtih krajih in ob reki Mirni pa je dosegla še nižjo stopnjo. Vinogradniki se boje, da je morda pozebla trta. Tolažijo se le s tem: ker niso bile trte oledenele, ni bila pozeba tako velika.

Jutro, št. 29, petek, 6. februar 1942, str. 5

Iz Ljubljane

–lj V mestu je snežna odeja že 42 cm debela. Včeraj smo dobili še 6 cm novega, suhega snega. Stara snežna plast je pa že 36 cm debela, tako da znaša debelina snežne odeje zdaj v mestu že 42 cm. Kaže, da zdaj ne bo več snežilo. Morda bo zopet pritisnil mraz. Davi je bilo zopet malo hladneje kakor včeraj, toplomer v Zvezdi je kazal –8.6 stop. Najvišja dnevna temperatura je znašala včeraj –3.1 stop.
–lj Živilski trg. Zaradi novega snega je dovoz živil še težavnejši. Zato danes ni bilo toliko domače zelenjave. Med zelenjavo zdaj prevladuje uvožena cvetača, ki je je na izbiro. Dopoldne je bilo precej živahno na trgu kljub slabšemu dovozu domačih pridelkov. Večina gospodinj zdaj kupuje pri branjevcih, ki so dobro založeni tudi s korenjem in nekaterimi drugimi lanskimi domačimi pridelki. Na sadnem trgu je naprodaj še precej domačih jabolk. Branjevci so po najbolj založeni z oranžami in mandarinami. – Danes je bilo naprodaj po 20 dkg mesa na družinskega člana.

SN, štev. 31, sobota, 7. februar 1942, str. 3

Dobili smo novo snežno odejo

Ljubljana, 6. februarja.
Že zlepa nismo imeli tako stanovitne zime, kakor je letošnja. Kmalu po Božiču je padel prvi sneg in nas potem v presledkih še in še obiskoval. Ljubljana sama in njena bližnja okolica sta bili resda z njim še najmanj obdarjeni in zato meščani, ki iz kakršnega koli razloga ne morejo zapustiti mestnih zidov, prav za prav ne vedo, da je v nekaterih krajih naše pokrajine, zlasti na Dolenjskem, zapadla skoraj meter debela snežna odeja. So bili dnevi, ko pri nas ni padla niti ena snežinka, drugje pa je bil pravi snežni metež. Zlasti v začetku tega tedna je bil zaradi snega na Dolenjskem oviran cestni in železniški promet. Avtomobili brez verig na kolesih so obstali sredi poti, na železnici pa so imeli vlaki precejšnje zamude. Brzojavni in telefonski promet zaradi suhega snega zaenkrat še nista bila motena.
Hudi mraz je zadnje dni nekoliko popustil in je večkrat že kazalo, da bo prevladalo južno vreme. Skoraj vsako noč pa se je nebo spet zjasnilo, tako da smo imeli zjutraj vedno od 5 do 10 stopinj mraza.
V četrtek se je za nekaj časa zjasnilo in je sonce tako toplo prigrevalo, da je kazalo živo srebro 8 stopinj Celzija. V noči na petek pa se je spot zoblačilo in pričel je naletavati nov sneg. Vzdržema je padal ves dan.
Kakor po navadi je tudi tokrat posebno močan nalet snega na Bloški planoti, v Ribniški dolini in na Kočevskem. Ponekod otroci zadnje dni niso mogli v šolo. Škoda je prav znatna po gozdovih in sadovnjakih.
V kleteh je marsikod zmrznil krompir, v Kočevju pa je med vožnjo zmrznil vagon piva v vrednosti 40 000 lir. Po dolenjskih in bloških predelih je zaplesala snežna burja, ki je tokrat prav huda.
Lepa snežna zima je večji del prebivalstva bolj prizadela kakor ne. Zlasti ljudje, ki si niso mogli nabaviti zadostne količine kuriva, jo hudo občutijo. Edino smučarjem je res iz srca dobrodošla. Število teh pa se je letos tako zelo skrčilo, da bi se tudi najbolj navdušeni ljubitelji tega športa gotovo odpovedali svojemu užitku splošnosti na ljubo, če bi bilo to v njihovi moči.
Jutro, št. 30, sobota, 7. februar 1942, str. 5

Iz Kostanjevice

Zaradi ostre zime je naša pokrajinska slika kar polarna, potoki v okolici so zamrzli in mlini že nad mesec dni ne obratujejo. Nezmeznjena sta ostala le potok Studena in Obrh, ki izvirata dober km od mesta. Krka je zamrznila in mladina je imela na njej že veliko zabave. Ponekod so prevažali preko nje kakor po mostu. Mraz je napravil dosti kvara na govedi, svinjah in perutnini. Ljudje v slabo zakurjenih prostorih komaj čakajo toplejših dni. Zaradi mraza bo precej krompirja in povrtnine uničenih in bati se je pomladi pomanjkanja hrane za ljudi m živino. Brez posledic tudi ne bo v naših sadovnjakih in vinogradih. Tudi divjačina mnogo trpi, ker zaradi zaledenelosti ne pride do živeža. Fazani, ki so se močno zaredili pri nas, priletavajo v kozolce blizu hiš, kjer iščejo hrane. Po hladnih hramih in zidanicah je vino zmrznilo in bo tudi tu nekaj škode. Velik užitek od zime pa imajo smučarji in sankači, od nedelje na torek je zapadel nov sneg in ga imamo zdaj kar okrog 70 cm v nizkih legah, višje pa ga imajo tudi nad 1 m. Zadnje dni je mraz znatno popustil in pričakovati je, da bo kmalu pričel pritiskati jug, kateremu se bo morala zima za letos umakniti. Ob ugodnih letih so se februarja že pričela dela v vinogradih.

Jutro, št. 31, nedelja, 8. februar 1942, str. 3

72 ur pod snežnim plazom

Iz Augsburga poročajo, da se je z Nebelhorna v bavarskih Alpah utrgal te dni ogromen snežni plaz, ki je pokril velik kos ozemlja v okolici neke postaje za vzpenjačo. Neki pastir, ki je po čudežu ušel smrti, je stekel v bližnjo vas poročat o nesreči; pod snegom je moralo biti namreč nekoliko ljudi. Reševalne skupine so tri dni zaporedoma kopale sneg in izkopale več trupel, a ko so hoteli s svojim delom že nehati, so v svoje presenečenje zadele še ob 30 letnega moža, ki je bil še živ.

Jutro, št. 31, nedelja, 8. februar 1942, str. 6

Ljubljana pod novim snegom

V noči na nedeljo je spet močno snežilo v vsej pokrajini

Ljubljana, 8. februarja
Ljubljana se je v nedeljskem jutru zbudila pod debelo snežno odejo. Odkar je popustil naval mraza, se nam je že ponovno ponujal sneg, v soboto popoldne pa se je sivo nebo spet enkrat sprostilo svojega bremena. Izprva je le polagoma snežilo, proti večeru pa je bil nalet vedno močnejši in je na gosto snežilo pozno v noč. Spet je padal le suh sneg in se ga je nabralo za dobri dve pedi. Zgodaj zjutraj je bilo slišati po Ljubljani običajni zimski žvenket lopat in strgulcev in oglasili so se kraguljčki voznikov, ki so prihiteli iz okolice v Ljubljano in tako napravili prve gazi. Tudi mestni delavci so bili že zgodaj na delu, da so pospravljali po ulicah visoke snežne okope in odvažali sneg v Ljubljanico. Kljub debeli plasti pa sneg zaenkrat ni napravil prevelike škode. Jutrnji vlaki so dosti v redu prihajali v Ljubljano in tudi telefonsko omrežje ni preveč trpelo. Samo nekateri telefonski naročniki so priglasili pretrgano zvezo.
Kakor v Ljubljani in okolici, je snežilo v vsej ljubljanski pokrajini in je zlasti na Blokah in na Kočevskem snežna odeja že nenavadno debela. Kmetje hite otresati vejevje, da obvarujejo sadno drevje hudih poškodb; ne morejo pa preprečiti škode, ki jo težko snežno breme napravlja po gozdovju. Ozračje je znosno, skoraj južno, in je živo srebro zdrknilo le za 3° pod ničlo, kar pomeni, da utegnemo še dobiti kašno novo zalogo snega, čeprav je nič več ne potrebujemo. Odštevši škodo na sadnem drevju in na polomljenih strehah, pa je naš kmet zadovoljen s takšno zimo, saj se bo zemlja primerno odpočila. Po zasneženih zimah si kmetje vedno obetajo dobro letino, zlasti tudi glede sadja.
Najbolj pa prihajajo letos na svoj račun naši mali in veliki zimski športniki. Že zgodaj zjutraj je bilo videti po Ljubljani rogovilarje, ki so hiteli ubirat sveže smučine po gričevju okrog Ljubljane ali dalje po Dolenjskem. Ljubljanska mladež pa ima spet osvežen svoj zimski raj pri Tivoliju. Kronika nesreč zaenkrat počiva.
O skobcih v Tičistanu nam je poslal zvest krmilec drobljancev naslednje opozorilo: Drzne ujede odnašajo v tej zimi že perjad z dvorišča v Ljubljani. Vsak dan se pojavlja po večkrat dvoje skobcev in trga udomačene krilatce v Tivoliju. Če še tako mahaš in ropotaš pod drevesom, se sivi skobci ne zmenijo za tvoje prizadevanje, dokler ne dosežejo plena, žalostno je gledati koristne pevce, kako se stiskajo po goščavi ali stražijo po vrhovih drevja, ne da bi si upali priti po pičo, tolikanj potrebno v ostrem mrazu.

Jutro, št. 31 a, ponedeljska izdaja, 9. februar 1942, str. 2

Ali ga je dovolj?

Ljubljana, 9. februarja
Pred mesecem so nekateri že obupavali nad letošnjo zimo, ker še vedno ni bilo zanesljivo, ali bo sploh napadlo toliko snega, kakor se spodobi za pošteno zimo. Ko smo pa dobili januarja prvo mero snega, smo bili takoj potolaženi. Bilo ga je dovolj za prve potrebe in kakovost je bila izvrstna. Pozneje nam je bilo še nekajkrat navrženo tega belega blagoslova, a vselej so se nam »doze« zdele primerne. Šele zdaj se nam je začelo dozdevati, da je snega dovolj vsaj za to zimo.
V noči med soboto na nedeljo ga je zapadlo toliko, da včeraj nismo več vedeli, kaj naj počnemo z njim. Celo smučarji so tožili, da ga je preveč, ker se jim je tu in tam udiralo do pazduhe. Snega je bilo toliko, da so se ga včeraj lotili celo mestni delavci. Odvažali so ga iz Wolfove ulice in z Marijinega trga. Včeraj so tudi ves dan orali sneg na ulicah. Snega je toliko, da so se ulice spremenile v jarke. Zdaj so ti jarki na srečo že suhi. Pripravljeni pa moramo biti, da se bomo vsaj za nekaj tednov pošteno okopali v njih. Pričakujemo jug, čeprav je letošnja zima nenavadno trdovratna. Zdaj se ne bojimo več mraza; januarja smo se tako utrdili, da nas zdaj sploh več ne zebe, če toplomer ne kaže najmanj –20°. Včeraj se je pa že začelo cediti od nekaterih streh in ledene sveče ali cime so nam cingljale po glavah.
Čeprav se nam zdi, da je zdi, da je zdaj dovolj snega, vendar s tem ni rečeno, da ne bo več nobene »pošiljke«. Čim bolj se bo ogrevalo, tem večja je nevarnost, da bo še snežilo.

SN, št. 32, ponedeljek, 9. februar 1942, str. 2

Nevšečnosti nenavadne zime. Med tem ko pri nas še vedno naletuje sneg in se ga je nakupičilo za dobrega pol metra, javljajo poročila od drugod razne nevšečnosti, ki so v zvezi z nenavadno zimo. Iz Rumunije in severne Norveške poročajo o drznih napadih lačnih volkov. Iz južne Italije pa o nenadni poplavi, ki je prizadela mnogo stvarne škode, nekaj oseb pa so morali spraviti v bolnišnico. Reki Sebeto in Caloe, ki tečeta mimo Beneventa, sta povsem nepričakovano zaradi topljenja snega in obilnega deževja prestopili bregove in na dveh krajih preplavili beneventsko ravnino. V bližini samega mesta je voda vdrla v hiše naseljencev, ki so bili prisiljeni zateči se na strehe, da so si rešili življenje, Umazano vodovje se je valilo z veliko silo in uničevalo mnogo naprav ter odnašalo vse, kar je doseglo. Vsa beneventska ravnina je podobna velikemu jezeru, iz katerega mole le vrhovi dreves. Sreča je bila, da je vodovje v soboto proti večeru že upadalo. V bolnišnico so zaradi ozeblin prenesli osem reševalcev, eden pa se je ponesrečil, ko se je neka poplavljena hiša zrušila.

SN, št. 32, ponedeljek, 9. februar 1942, str. 3

Iz Ljubljane

–lj Še sneg. Davi je zopet začelo snežiti. Temperatura je bila sorazmerno visoka; davi je kazal toplomer v Zvezdi –5.5 C. Pozneje se je še malo ogrelo; ob tej temperaturi najbolj pogosto sneži. Najbrž dobimo še precej snega, ne glede na to, da se nam zdi že starega preveč. Včeraj podnevi se je precej ogrelo, maksimalna temperatura sredi mesta je znašala –0.6 C. Zdi se, da je v višjih zračnih plasteh jug. Snežna plast je bila do davi 56 cm debela. V dveh dneh je zapadlo 30 cm snega.

SN, št. 32, ponedeljek, 9. februar 1942, str. 3

Ali nas bo sneg letos zasul?

Snežilo je, sneži, snežilo bo ... – Sneg nam rase
visoko čez kolena, a še ne bo nehalo

Ljubljana. 10 februarja
Zdaj smemo trdno upati, da bo Ljubljana končno pošteno pobeljena. Sneži dan za dnem, da niti ne vemo več, kdaj je začelo, še manj pa, kdaj bo nehalo snežiti. Sneg je tipiziran, iste vrste kakor letošnji prvi vzorec; suh je in fin, da se ga vedno znova veselimo ter ga ocenjujemo v listih s posebno vnemo. Vsak dan posebej pišemo o njem in čim delj sneži tem bolj smo navdušeni.
Vendar se je zdaj že začela oglašati rahla skrb: Ali nas bo zasulo? Koliko ga imajo še v zalogi ? Kam ga bomo pospravili in kaj naj počnemo z njim? Včasih je bila Ljubljanica velik žrec snega. Letos pa tako sneži, da bi snega ne mogli odvažati sproti, če bi se že lotili tega Sizifovega dela. Doslej smo se še vsaj navidez bojevali z »elementarnimi silami«, kaže pa, da smo že povsem omagali ter rezignirali. Po mestu se sicer škripljejo lopate na hodnikih in na cestah tu in tam strmimo nad snežnim plugom, kakor da ga vidimo prvič. Posebno pozornost budi tudi tramvaj, ki je pravi junak dneva. Včeraj je bil še vedno zmagovalec na vsej črti. Bilo je sicer nekaj več postaj, toda tramvaj se je še vedro premikal – koliko kilometrov na uro je končno brez pomena. Če danes kdo ne bo več opazil tramvaja na cesti, naj pomisli, da so tramvajske proge zdaj v globokih prekopih med snežnimi gorami, da jih je treba še iskati.
Če pojde tako naprej, bomo sčasom povsem izgubili orientacijo. To nam radi pritrdijo tisti, ki vstajajo zgodaj in hite v službo. Tu in tam ne veš več ali si na cesti ali v zasneženi pustinji. V snegu so že začele izginjati vrtne ograje in skrajšali so se kandelabri. Sčasom se bodo pritličja spremenila v kleti. In kdor stanuje v prvem nadstropju, bo lahko prišel v stanovanje naravnost s ceste.
Ne smete misliti, da le pretiravamo: snega nam je nasulo res toliko, da ne moremo več pretiravati, skratka, zapadlo ga je pretirano mnogo. Zapadlo ga je toliko, da nam dela preglavice, ker nam bo začel rasti čez glavo, ne le čez kolena.
Včeraj se je prašilo izpod neba, kakor da so bili v obratu vsi nebeški mlini. Snežilo je po precej močnem vetru. Na nekaterih krajih smo imeli po mestu prave planinske snežne zamete. Tu in tam so morali meščani stati neprestano na straži z lopatami v rokah, da jim ni zasulo veznih vrat.
Ljubljana se pod nenavadno debelo snežno odejo spreminja v nekakšno začarano mesto, ki ga ne morejo več dobro prepoznati niti pristni meščani. Lahko bi govorili o posebni regulaciji in arhitektonski ureditvi mesta, ki pa ne spada več v noben koncept naših arhitektov. Reči je treba, da je ta arhitektura res okusna. Šele zdaj so dobili naši spomeniki pravo obliko, kandelabri v Tivoliju in Zvezdi so izgubili vse ostre oblike in vse druge stvaritve človeških rok, v mestu so prijetno zaglajene in imajo slikovit naraven okvir. Kdor želi proučevati simetrijo, zlati rez ali moderno ekscentričnost, naj si te dni ogleda zasnežene objekte v mestu. Upamo, da se zaradi te arhitekture ne bo razvnela besna polemika in da ne bo nihče predlagal drugačnih ureditev. Niti ne, kar se tiče cest.
Sicer pa, če niste zadovoljni, pomislite samo, da bo še snežilo ter da bo vsa ta lepota še izpopolnjena. Snežilo je, sneži in upanje je, da bo še snežilo. Če smo letos dosegli rekord mraza, zakaj bi ne dobili še rekordno debele snežne odeje? Doslej smo bili na najlepši poti, da nas bo sčasom zasulo.
SN, št. 33, torek, 10. februar 1942, str. 2

V mestu tričetrt metra snega. Včeraj in v pretekli noči je zapadlo že 16 cm snega, tako da je bila davi v Ljubljani snežna plast 72 cm debela, ali skoraj tričetrt metra. Že dolga leta v nižinah ni bilo toliko snega. Včeraj je bilo sorazmerno precej mrzlo, mrzleje kakor navadno, ko sneži. Najvišja dnevna temperatura je znašala –4.6°. Davi je kazal toplomer v Zvezdi –7.4°. Pričakovati smemo, da se bo vreme izboljšalo, toda če se bo zjasnilo, bo zopet pritisnil hud mraz.

SN, št. 33, torek, 10. februar 1942, str. 3

Smučanje prepovedano

Ljubljana, 9. februarja
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal na osnovi člena 3. K. zakonskega dekreta z dne 3. maja 1941-XIX. št. 291 naslednjo odredbo:
Člen 1. Do novega odloka je na celotnem ozemlju Ljubljanske pokrajine prepovedano vsako civilno smučanje, bodisi posamezno, bodisi skupinsko.
Člen 2. Kdorkoli bo kjerkoli zasačen pri smučanju oziroma s smučmi izven svojega stanovanja, bo takoj zaprt in kaznovan, v kolikor prestopek ne bo težjega značaja, z denarno kaznijo do 2000 lir in z zaporom do dveh mesecev, poleg tega pa se mu zapleni celotna smučarska oprema. Pristojnost razsojati prekrške zgornje odredbe imajo upravne oblasti prve stopnje, ki sodijo v sumaričnem postopku, določenem z odredbo dne 26. januarja 1942-XX. št. 2.
Člen 3. Ta odredba stopi v veljavo en dan potem, ko je objavljena v Službenem listu Ljubljanske pokrajine. Odredba bo objavljena v »Službenem listu« prihodnjo sredo, stopila bo torej v veljavo ob 0 uri zjutraj v četrtek, 12. februarja.

Slovenec, 33 a, torek, 10. februar 1942, str. 2

V dveh dneh 30 cm novega snega

Ljubljana, 9. februarja
Letošnje februarsko sneženje je v mnogem podobno onemu, ki je vladalo februarja leta 1929. Februar nam je letos prinesel daljšo snežno dobo, ko se od začetka meseca naprej menjavajo z nekaterimi manjšimi in daljšimi presledki snežni meteži in viharji, ki posebno silovito divja jo po kočevskih in notranjskih krajih. Saj je tam že po ravninah naneslo nad 1 m snega na visoko, ponekod celo do 2 m v predelih, kjer razsaja navadno tudi silna burja. V Ljubljani pri vremenski opazovalnici v Trnovem so v 8 dneh namerili že 56 cm visoko plast snega. Samo od sobote do davi je dosegla nova plast snegu dobrih 30 cm, posebno silni snežni meteži so bili v soboto proti večeru in tudi v nedeljo popoldne.

Slovenec, 33 a, torek, 10. februar 1942, str. 3

Prepoved smučanja

Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino je izdal na temelju člena 3. Kr. zakonskega odloka z dne 3. maja 1941-XIX Št. 291 naslednjo naredbo:

Člen 1.
Do nove določbe je na vsem ozemlju Ljubljanske pokrajine prepovedano vsako civilno smučarsko udejstvovanje, bodisi posameznikov ali v skupinah.

Člen 2.
Kdorkoli bo zasačen pri smučanju ali ga bodo sploh zalotili zunaj lastnega bivališča, opremljenega s smučmi, bo takoj aretiran in kaznovan, ako dejanje samo ne bo pomenilo hujšega prestopka, z globo do 2000 lir ter z zaporom do 2 mesecev. Razen tega se kršitelju zaplenijo smučarski predmeti.
Kompetenca za ugotovitev neposlušnosti napram tej odločbi pristoji upravna oblasti prve stopnje, ki sodi v sumaričnem postopku na temelju naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8.

Člen 3.
Pričujoča naredba stopa v veljavo na dan, ki sledi nje objavi v »službenem listu« za Ljubljansko pokrajino. Objavljena bo v »Službenem listu« prihodnjo sredo. V veljavo pa stopa že ob 0. uri v četrtek 12. februarja.

Ljubljana. 9. svečana 1942-XX.

Jutro, št. 32, torek, 10. februar 1942, str. 2

Začelo je snežiti zares

Za mrazom se nam obeta nov zimski rekord

Ljubljana, 9 februarja.
En rekord – namreč, kar se tiče mraza – ima ta zima že za sabo, zdaj pa se nam obeta, da bomo po vsej priliki doživeli šc drugega – zastran količine snega. Nič ni v naturi takega, kar bi bolj kakor vreme dražilo v človeku preroški dar, obenem pa tudi ni napovedovalca bodočih dogodkov in pojavov ki bi se tako pogostokrat motil kakor vremenski prerok. Od kraja smo se bali, da letos ne bomo deležni prave zime in zlasti, da bomo ostali brez snega, ki ga zemlja nujno potrebuje, da se pripravi na novo pomlad. Zdaj ga imamo že več ko dovolj.
V noči od sobote na nedeljo se je bela odeja toliko dvignila, da so morali plugi vnovič na ulice in ceste in da so bili delavci ves dan zaposleni z urejanjem prehodov in križišč. Padlo je toliko snega, da ga je bilo tudi za smuko preveč, čeprav ljubitelji zimskega športa niso hoteli zamuditi prilike in so tudi včeraj pohiteli v okolico. Včeraj popoldne se je hkratu začelo južiti, da je ponekod že kapljalo od streh. Čez noč pa se je ozračje vnovič ohladilo, a celi snopi debelih sveč visijo od žlebov. Davi je še zmerom po malem snežilo, v dopoldanskih urah pa so se snežinke močno zgostile in so padale z redko vztrajnostjo. Vse kaže, da smo sredi prave zime.
Če bo v tempu, kakor smo ga doživeli danes v dopoldanskem času, snežilo dalje, se moramo bati nevšečnosti v prometu. Zaradi preobilice snega so nastale okvare na električnih vodih in snoči je bila Ljubljana eno uro brez luči. Vodstvo mestne elektrarne pa je z intervencijo poskrbelo, da je okrog 21.15 prišlo omrežje spet v red.

Jutro, št. 32, torek, 10. februar 1942, str. 3

Pazite na sneg na strehah! Toliko snega, kakor ga je zapadlo zdaj, v Ljubljani že dolgo nismo imeli. Strehe ljubljanskih hiš že dolga leta niso bile tako obložene z njim kakor letos, posebno zadnje dni, ko je zapadlo še mnogo novega snega. Prej ali slej bo pritisnil jug in začel pobirati sneg. Vreme se lahko čez noč temeljito izpremeni, saj smo že sredi februarja. Čim pa dobimo toplejše vreme ali če potegne jug, bo nastala velika nevarnost za ves promet po mestu, največja pa seveda za pešce. Sneg bo grmel s streh in marsikdo bo v nevarnosti, da mu zgrmi na glavo. Če na strehi ni mnogo snega, ta nevarnost ni velika, vse drugače je pa, če ga je toliko, kakor zdaj. Tolika množina snega lahko človeka stlači, če mu zgrmi na glavo z večnadstropne hiše. Nekateri hišni posestniki bodo seveda pravočasno poskrbeli, da se ta nevarnost odstrani, vsi pa tega ne bodo mogli storiti. Zato že zdaj opozarjamo občinstvo, naj bo skrajno previdno, ko hodi po mestnih ulicah, da ne bo nesreč. Držite se čim bolj zidu, zlasti pri visokih hišah, kjer je količkaj mogoče, naj pa hišni posestniki očistijo strehe svojih hiš snega.

SN, št. 34, sreda, 11. februar 1942, str. 3

Toliko snega ta čas že dolgo ni bilo

Zaradi zametov prihajajo vlaki v Ljubljano z velikimi zamudami, škodo pa trpi tudi tramvajski promet

Ljubljana, 10. februarja
Letošnja zima nas preseneča s svojimi muhami že od vsega početka in vsa znamenja kažejo, da krije nebo za svojo zastrto sivino še zmerom novih možnosti. V nedeljo je začelo snežiti in od takrat sneži z manjšimi presledki brez konca in kraja. Tako izdatnega belega blagoslova v februarju Ljubljana že dolgo ne pozna.
Nasprotno, zdaj ga je že toliko, da je v nadlego nam vsem. Oster veter, ki potegne od časa do časa, ga posnema z ulic in streh in ga siplje ob okna in ljudi. Ceste in hodniki so vsako jutro zasuti, da si zgodnji potniki ta vozniki s težavo utirajo gaz. Mestni delavci, ki so se jim pridružili še številni sezonski pomagači – brezposelniki, ki so na ta način prišli do zaposlitve, so pač edini, ki se ga zdaj lahko še vesele od srca – imajo od jutra do večera polne roke dela. Plugi, včasih na konjsko vprego, včasih motorizirani orjejo ceste na vse strani, vendar se tudi v mestnem prometu že na mnogih krajih pojavljajo nerednosti. Največ zastoja je visoki sneg povzročil doslej pač na železnicah. Vlaki, ki prihajajo v Ljubljano ali vozijo iz nje, doživljajo velike zamude. Ko smo se malo pred poldnem obrnili na glavni kolodvor, smo izvedeli, da dolenjca, ki prihaja sicer ob 9.52, še zmerom od nikoder ni in da je napovedane kar za poltretjo uro zamude.
V mestu je največ trpela električna cestna železnica. Proge so bile davi tako zasute, da so tramvaji bredli v snegu in rezali brazde kakor ladja valove. Kretnice so morali sproti čistiti. Zaradi tega so bile na vseh progah znatne zamude, po več časa ni bilo nobenega voza, potem pa so sledili drug za drugim. Rekord je bil dosežen na viški progi. Ob 10. je privozilo do Langusove ulice iz mesta 8 vozov. Enemu so zamrznila kolesa, da so ga morali vpreči v dva druga. Preden so očistili kretnico, so privozili nadaljnji trije, tako da jih je bilo skupaj enajst. Potem se je »konvoj« treh voz s polževo hitrostjo vrnil proti mestu. Vpreči so morali še četrti voz, če ne, bi bili vsi obtičali. Vendar pa hitrosti niso mogli povečati in so potrebovali od Langusove ulice do pošte cele tri četrt ure. Med potjo je večkrat zmanjkalo toka. Zamrzli voz so spravili na prosti tir pred Evropo. – Zamude so bile tudi na drugih progah.

Jutro, št. 33, sreda, 11. februar 1942, str. 3

Divjad prihaja v bližino hiš

Pomagajmo ji, kjer moremo, prestati hudo zimo

Visoko zapadli sneg je povzročil naši divjadi mnogo težav. Pred kratkim jo je moril mraz, zdaj pa debela snežna odeja onemogoča, da bi si divjad poiskala zadostne hrane. Zlasti trpi mlada divjad, ki komaj stopica po debelem snegu in se venomer vgreza vanj. Muči se pri razkopavanju snega, da bi prišla do kopnih tal. In ko se ji že zdi, da bo dosegla svoj namen, se znajde pred novo oviro, tla pod snegom so od zadnjega mraza poledenela in divjad zaman razbija trdo ploščo, da bi dosegla mrvico mahu ali bilja.
Zato ni čudno, da prihaja letos divjad spet v bližino domov in sicer pernata divjad prav tako kakor štirinožna. Zakupniki revirjev gotovo store vse, da s krmljenjem olajšajo divjadi prebiti zimo. Čut ljubezni do prirode pa zahteva tudi od ostalega prebivalstva po samotnih domačijah, da ima usmiljenje z divjadjo, da je ne preganja, marveč ji olajša zimsko bedo in ji uteši glad. Obenem nam veleva dolžnost, da v teh časih mislimo na uboge ptice, ki so se zadnje dni kar poskrile pred snežnim naletom in zdaj gladujejo. Navezane so zgolj na hrano po krmilnih hišicah in pa kar najdejo paberkov pod kozolci, pri hlevih in gnojiščih. Če se zdaj izkažemo naklonjeni, ko so v najhujši stiski, nam bodo drobljanci hvaležno vse povrnili s svojo veselostjo in koristnostjo. Saj bo prav kmalu pomlad in spet nas bodo ptički razveseljevali z žvrgolenjem, z znašanjem gnezd, s krmljenjem mladičev, še prav posebno pa z ugonabljanjem škodljivega mrčesa, ki bi nam brez ptičjega nadzorstva ugonobil sadno drevje. Zlasti naj učiteljstvo priporoči šolski mladini, da venomer skrbi za prehrano ptičev in da nudi živalim v svobodi pomoč, kjer koli se za to ponudi prilika. Kadar bo pri vsaki hiši na
deželi, kakor tudi v mestnih okoliših, vsaj po ena krmilna hišica, takrat bomo lahko govorili o resnični ljubezni do prirode.
Kako zvesta ostane divjad, če smo ji rešili življenje, nam pričujejo mnoge zgodbe. Neredko se zgodi v naših krajin, da se udomačena divjad vrača k svojim rešiteljem in negovalcem. Tokrat pa čitamo v drugih listih naslednjo ljubko zgodbico:
Predlanskim je neko dekle našlo v okrožju Pirni na Saškem v deteljišču srno novorojenko. Ker bi bila živalca, prepuščena sama sebi, gotovo poginila, jo je dekle vzelo s seboj na dom in jo vzgojilo s steklenico. Srnica je krasno zrasla in je nikoli niso imeli v ograjenem prostoru. Za čudo se ni bala niti psov, ker je pač bila vedno pri otrocih in se je z njimi potepala po vasi ter se igrala nenavadno razumno. Lansko pomlad pa je srnica sledila klicu prirode. Neki srnjak jo je zvabil s seboj v gozd in ljubke srnice ni bilo več na izpregled. Ko pa je pritisnila letošnja zima, se je srnica spomnila domačije v vasi. Lepega dne se je znašla na dvorišču in pozorno čakala, da jo ugleda kdo od domačih. Seveda so jo takoj poklicali po imenu in srnica je priskakljala v hišo. Njena prva pot je bila namenjena tja, kamor je bila najbolj navajena, na svoje ljubo ležišče na starinski zofi za pečjo. In tako je srnica spet v toplem zavetju in je rešena.

Jutro, št. 33, sreda, 11. februar 1942, str. 3

Snežni zameti na Krasu

Ljubljana, 10. februarja.
Sneži še naprej. Vse kaže, da bo snežni val obvladal še nekaj dni Ljubljansko pokrajino, kajti temperatura je le nekaj stopinj pod ničlo, giblje se okoli stopinj, ko navadno najhuje sneži, pa tudi barometer je razmeroma nizek. Kako visok je že sneg po nekaterih krajih, naj kratko navedemo nekatera poročila.
V zadnjih 24 urah je v Ljubljani padlo 11 cm novega snega, kakor to sporoča vremenska opazovalnica v Trnovem. Sneg je drugače v Ljubljani na ravnem dosegel že višino 72 cm. Po Dolenjskem močno sneži, a po Krasu so veliki snežni zameti in divja silna burja. V Trnovem so davi zaznamovali najnižjo jutranjo temperaturo –7, včeraj najvišjo –5.3, meteorološki zavod pa je davi imel –7.4. včeraj najvišjo –4.6 C. Barometer je davi kazal 755.9 mm in pada.
Vremenska poročila navajajo: Novo mesto 4, sneži, 60 cm snega. Trebnje –3, sneži, 75 cm snega. Kočevje 4, sneži, 128 cm snega, novega nad 25 cm, Rakek –4, sneži, burja, 60 cm snega. Po gorenjem Krasu divja huda burja.

Slovenec, št. 34 a, sreda, 11. februar 1942, str. 4

Stotine ljudi pod zemeljskim plazom

Iz Peruja so sporočili, da se je silen zemeljski plaz udrl s hriba nad mestom Urubambo v perujski pokrajini Cuzco. 400 oseb je ostalo pod razvalinami mnogih hiš. Okrog 2000 oseb je ostalo brez strehe in so izgubile vse svoje imetje. Plaz je povzročilo hudo deževje v zadnjih časih, ki je napravilo tudi poljedelstvu ogromno škodo.

Jutro, št. 34, četrtek, 12. februar 1942, str. 4

Kronika

Sedem žrtev plazu. »Piccolo di Trieste« poroča o hudi nesreči, ki se je v ponedeljek zjutraj na vse zgodaj pripetila blizu vasi Carandrie pri Ventimiglii. V hribu se je utrgal močan plaz ter zasul skromno leseno stavbico ob železniški progi, v kateri prebivajo vojaki, ki opravljajo stražno službo na progi. Tedaj se je v poslopju mudilo 10 mož, a trije izmed njih so se o pravem času rešili, medtem ko je težka gmota ostalih 7 pokopala pod seboj. Rešeni tovariši so takoj organizirali pomoč, a reševanje je bilo zelo težavno, ker je grozila nevarnost, da se zemlja začne na novo usedati. Po dolgem kopanju so izgrebli trupla treh svojih tovarišev. Ostala štiri trupla še iščejo. Na kraj nesreče so prihiteli prefekt pokrajine in pa predstavniki vojaških oblastev.

Jutro, št. 34, četrtek, 12. februar 1942, str. 5

Prepoved mask in kostimiranja

Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na temelju čl. 3. Kr. naredbe za zakonito silo dne 3. maja 1941-XIX št. 291 ter na temelju lastne naredbe dne 26. januarja 1942-XX št. 8:
Člen 1.
Prepovedana je uporaba mask in kakršnokoli kostimiranje v javnosti, v obrtnih prostorih ter v prostorih, dostopnih občinstvu.

Člen 2.
Kršilci prepovedi bodo takoj aretirani in kaznovani, v kolikor prekršek ne bi pomenil težjega zločina, po upravni poti s postopkom, določenim v naredbi 26. januarja 1942-XX št. 8. Kazen za te prekrške je določena do 2 mesecev ter denarna globa do 5000 lir. V vsakem primeru se tudi zapleni maska in kostim.

Člen 3.
Pričujoča naredba stopi v veljavo na dan objave v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino.

SN, št. 35, četrtek, 12. februar 1942, str. 2

Ali bo pritisnil mraz?

Ljubljana. 12. februarja.
Ljudje se še vedno ne morejo otresti strahu, da bo še enkrat pritisnil hud mraz. Po starih skušnjah februarja večkrat za nekaj dni pritisne najhujši mraz. Letos, ko je zapadlo toliko snega in ko je bil v zadnjih desetletjih najmrzlejši januar, je bila pač upravičena bojazen, da nas bo hudo zeblo tudi februarja. Ljudje se še vedno vprašujejo s skrbjo, kdaj bo konec letošnje zime in če bo hud mraz pritisnil še enkrat.
Zdaj jih pa lahko že potolažimo, da smo najhujše prestali. Po dosedanjih opazovanjih lahko pritisne hud mraz le še v prvi polovici februarja. Ko se je včeraj zjasnilo in se je zjutraj zunaj mesta temperatura znižala na –12.9°, smo se začeli bati, da prihaja mrzli val. Dopoldne je bilo precej mrzlo. Nad mestom je ležala megla, ki se je pa popoldne razpršila. Nekaj časa je sijalo prijetno sonce, proti večeru pa se je pooblačilo. Po noči je začelo zopet snežiti. Medtem ko se je predvčerajšnjim snežna plast znižala za 7 cm, ko je postal sneg južen, je ponoči zopet zapadlo 7 cm snega, da je danes 56 cm visok. Včeraj se je snežna plast že malo sesedla.
Ne bomo se mnogo zmotili, če napovemo da je hude zime že konec. Prihodnje dni, četudi ostane jasno, mraz ne bo mogel več tako zelo pritisniti, kakor je ob koncu januarja. V drugi polovici februarja že pogosto nastopi južno vreme, večkrat 24., ko »Matija led razbija«.
Davi je znašala minimalna temperatura sredi mesta –3.4°. Včeraj popoldne je bilo zopet južno in najvišja temperatura je dosegla že +0.4°.

SN, št. 35, četrtek, 12. februar 1942, str. 2

Debela snežna odeja je začela kopneti

Novo mesto, 10. februarja.
Že mnogo let ni padlo toliko snega kakor letos. Po daljšem ostrem mrazu, ko je več dni zaporedoma kazal toplomer več stopinj pod ničlo, se je nebo pooblačilo in pričelo je polagoma zopet snežiti. Skoro vsak dan je padlo nekoliko snega, ki je pomnožil že itak precej debelo plast snega. Tudi pretekli nedeljo ga je zapadlo nekaj, vendar je proti večeru nehalo snežiti. Padlo ga je toliko, da so morali ceste orati s snežnim plugom. V ponedeljek pa je pričelo ponovno močno snežiti in droben, pravi zapadni sneg je naletaval prav gosto ves dan. S plugom preorane ceste so bile spet kmalu popolnoma zadelane. Iznova je bilo treba s plugom orati cesto, da je promet mogoč. Povsod je najmanj 1 m debela snežena plast, po višjih legah pa še mnogo več. Po kočevskih gozdovih in po Gorjancih ga je nad 2 m visoko. Hoja je po cestah, čeprav je sneg preoran, precej težavna, ker se sneg kar mete pod nogami in ni nobena stopinja čvrsta.
Zaradi velikega snega trpi zlasti divjačina, ki si ne more v velikem snegu poiskati hrane. Tako bo sneg med divjačino napravil mnogo škode. Nekaterim ljudem primanjkuje zaradi dolge in ostre zime kurjave, ki pa jo je v sedanjih časih tudi težko dobiti. Vse delo v gozdih počiva, zato si vsakdo želi, da bi zima kmalu popustila. K sreči je popolnoma prenehalo snežiti in so nastopili jasni, prijetni dnevi.

Jutro, št. 35, petek, 13. februar 1942, str. 5

Plaz je zasul na poti iz Horjula v Polhov Gradec posestnika Andreja Velkavrha doma na Korenem pri Horjulu. Plaz se je utrgal s strmega hriba in bil tako velik, da se Velkavrh ni mogel izkopati iz njega. Ljudje so sicer prihiteli takoj na pomoč in prišli so tudi gasilci. Ko pa so Velkavrha izkopali, je bil že mrtev. Pod plazom se je zadušil, zadobil pa je tudi večje poškodbe.

SN, št. 36, petek, 13. februar 1942, str. 3

Zima zahteva smrtne žrtve

Plaz je nad Horjulom zasul posestnika Velkavrha —
pri Cerknici pa je zmrznila beračica

Ljubljana, 12. februarja.
Včeraj zjutraj je poskušal v naše kraje vdreti lahen mraz, da je marsikdo računal, skrbel in se bal, da dobimo novo dobo hujšega mraza, kakor je to bilo v letu zimske katastrofe 1929. Izpodrinil pa ga je toplejši val. prihajajoč od jugozapada. Včeraj popoldne je nastopilo po dopoldanski megli prav sončno in jasno vreme. Toplomer je včeraj popoldne že dosegel primerno višino nad ničlo. Tako je bilo po opazovanju meteorološkega zavoda v mestu 0.4 °C nad ničlo, v Trnovem, kjer je toplomer bolj na sončni strani, pa je bilo celo 2.5 °C nad ničlo. Običajno se takole od sredi februarja naprej polagoma dnevna temperatura z malimi izjemami dviga nad ničlo, ko začenja sonce že zemljo ogrevati z večjo močjo. Davi smo imeli v mestu –3.8° C, v –4°C. Barometer se je dvignil od 757 na 703.2 mm.
Ponoči je precej močno snežilo in je padlo do 7 cm novega snega. Danes je povsod močno oblačno.
Zunanja poročila: Kočevje –5° C, oblačno, snega 125 cm. Novo mesto –1 °C, oblačno, snega 93 cm. Št. Janž na Dolenjskem –2, oblačno, snega 80 cm. Rakek –5, oblačno, snega 55 cm. Splošno se je torej snežna odeja zaradi dnevne toplote zmanjšala za 5 do 10 cm. V Ljubljani imamo sedaj snega do 55 cm, ko ga je bilo še pred dnevi do 75 cm.

Velika je nevarnost plazov v planinah in tudi po drugih gorovjih. Tako so se od ponedeljka naprej vrstili v Polhovgrajskih Dolomitih in po bližnjih strminah plazovi, ki so bili tudi nevarni. Plaz je zahteval tudi človeško žrtev.
Mladi posestnik Andrej Velkavrh, domujoč na prijaznem Korenem nad Horjulom, se je v ponedeljek zjutraj napotil zdoma v Polhovgradec po svojih opravkih. Na poti pa je prišel Velkavrh v obseg velikega plazu, ki je pridrvel s strmega hriba Korena. Takoj so ljudje prihiteli na pomoč in so bili alarmirani tudi gasilci. Okoli 9 dopoldne so Velkavrha po težjem naporu izkopali. Bil je mrtev, ker ga je plaz tako močno zasul, da se je zadušil, dobil pa je tudi lažje in hujše poškodbe. Truplo so po lokalnem ogledu varnostnih organov prepeljali na Velkavrhov dom.

Cerknica, 9. februarja.
Svečniška prerokba o še hudi zimi se je popolnoma uresničila. Dobili smo spet nov sneg, tako da ga imamo že skoraj 1 meter. Sneži pa še kar naprej. Huda kraška burja je napravila velikanske snežne žamete. O prav hudih poročajo tudi z Blok. Avtobus na progi Rakek–Stari trg, zaradi silnih zametov in snega ne vozi več. Škoda, ki jo je napravil letošnji sneg in mraz, je neprecenljiva.
Huda zima pa je zahtevala tudi smrtno žrtev. K posestniku Casermanu je v soboto prišla slaboumna beračica. Čeprav so jo domači silili, naj ostane pri njih čez noč, je reva v mraku odšla. Ko pa je šel zjutraj domači hlapec na kozolec po seno, je pod kozolcem našel beračico zmrznjeno. Baje se je pod kozolcem najedla tudi zmrznjene repe. Siroto so pokopali na cerkniškem pokopališču.

Slovenec, št. 36 a, petek, 13. februar 1942, str. 3

Volkovi na pragu dolenjskih vasi

Huda zima je močno prizadela našo divjad

Novo mesto, 12. februarja
V prostranih dolenjskih gozdovih radi ostre zime trpi zelo divjad, ki zaradi debele snežne odeje ne more priti do potrebne hrane. Po samotnih domačijah imajo dnevno v gosteh sicer tako plaho srnjad. Naše dobro gorjansko ljudstvo je pravilno razumelo veliko stisko naše divjačine in poklada dnevno pod kozolce vsaj najpotrebnejšo hrano. Stalna pojava srnjadi v bližini osamljenih gorskih bivališč pa je privedla posebno s kočevskega Roga v naše vasi tudi lačne volkove. V torkovih večernih urah sta prispela na neko osamljeno domačijo, oddaljeno komaj 400 m od znane vasi Smuke, kar dva volkova, ki sta gonila pred seboj ljubko mlado srno. Vsa onemogla se je srna zatekla v bližnji kozolec, kjer sta jo pa kljub viku in kriku domačinov volkova raztrgala in požrla in se je domačinom le težko posrečilo odgnati oba volkova od hiše zopet v gozd.
Poleg zime in zankarjev so pričeli sedaj še volkovi uničevati našo divjad in obstoja resna nevarnost, da bo to zimo občutno iztrebljena v dolenjskih gozdovih. Lastniki lovišč so pričeli sedaj nastavljati divjačini hrano, kar pa še ni dovoljno in je nujno potrebno, da tudi ostalo naše podeželsko prebivalstvo s krmljenjem pomaga naši divjadi prebiti to ostro zimo.
V še večji nevarnosti pa se nahajajo tudi naši krilati prijatelji, ki prav tako radi debele snežne odeje ne morejo priti do hrane in trpe največje pomanjkanje. Hud mraz in gladovanje dnevno uničujeta po Dolenjskem na stotine ptic in pri tem posebno trpe škorci, ščinkovci, drozgi in taščice, ki jih najdemo dnevno veliko število zmrznjenih. Nujno potrebno je, da se tudi na našem podeželju postavijo krmilne hišice, kjer bodo naši krilati prijatelji lahko vsak dan našli vsaj najpotrebnejšo hrano. Za to uslugo se bodo posebno našim kmetom zelo oddolžili z uničevanjem škodljivega mrčesa in rešili marsikateremu kmetovalcu njegov sadonosnik. Ne zapirajmo torej svojega srca in ne gledajmo ravnodušno na propast naših najboljših prijateljev, temveč jim takoj priskočimo na pomoč.

Jutro, št. 36, sobota, 14. februar 1942, str. 3

Nov val mraza

V noči od četrtka na petek se je vreme spet naglo spremenilo. V četrtek popoldne je bilo nebo jasno, skoraj že pomladansko. Čez noč pa je pritisnil mraz. V zgodnjih jutranjih urah je legla na mesto megla. Živo srebro je padlo globoko pod ničlo. Toplomer v vremenski hišici v Zvezdi je kazal najnižjo temperaturo –16.6. v Rožni dolini je živo srebro zdrknilo na –19, v Trnovem na –21. Najhujši mraz pa je bil na Barju, kjer je kazal toplomer spet –23°.
Vremenski preobrat je tembolj zanimiv, ker je v sredo in četrtek čez dan prevladovalo južno vreme. V sredo zgodaj zjutraj je sicer kazal toplomer v Trnovem –12° in v Zvezdi pa –7.4. toda čez dan se je živo srebro dvignilo na +0.4. Popoldne je sonce tako toplo sijalo, da je začel sneg naglo kopneti. Raz strehe je zdaj pa zdaj zgrmel cel plaz. Jug je bil v četrtek še močnejši in je celo v zgodnjih urah bila najnižja temperatura –3.8, čez dan pa se je živo srebro dvignilo na +0.3. Popoldne je sonce še bolj ogrevalo kakor v sredo in sneg je še boli kopnel. Bil je pravi spomladanski dan. Najsi je spet nastopil mraz, vendar ima sonce že znatno moč in dan se je tudi toliko že podaljšal, da ni pričakovati da bo novi val mraza trajal delj časa. Megla v zgodnih urah je po drevju in nasadih brzojavnih žicah in ograjah naredila precejšnje ivje. Delavci, ki jih je najela mestna občina, pridno odvažajo sneg. Posebno čistijo tramvajske proge, da se promet razvija brez zamud. Ljubljana ima nov plug za oranje snega, last družbe A. A. S. S., ki ga uporabljajo predvsem za ceste izven mesta. Vprežen je v močan traktor znamke Deutz. Plug je zoral široke brazde po mnogih cestah naše pokrajine. Snežna odeja je še vedno debela 51 cm.

Jutro, št. 36, sobota, 14. februar 1942, str. 3

Dve žrtvi zime. Ko je pred dnevi mraz popustil, so se začeli po strminah valiti snežni plazovi. Na žalost so zahtevah tudi svojo žrtev. S Korenega nad Horjulom je šel v ponedeljek zjutraj posestnik Andrej Velkavrh po opravkih v Polhov Gradec. Spotoma ga je zajel snežni plaz, ki je pridrvel po strmem pobočju. Ljudje so sicer opazili nesrečo in prihiteli ponesrečencu na pomoč, toda Velkavrha so iz snežnega objema odkopali že mrtvega. V snegu se je zadušil in dobil tudi hude notranje poškodbe. Truplo ponesrečenca so prepeljali na njegov dom in ob udeležbi vse soseske pokopali na domačem pokopališču. — Zima pa je zahtevala še drugo smrtno žrtev. K posestniku Casermannu v Cerknici je prišla preteklo soboto zvečer neka slaboumna beračica. Ko si je izprosila milodar, je odšla, čeprav so jo domači vabili, naj ostane čez noč v hiši. Zjutraj, ko je šel domači hlapec za delom, pa je našel beračico zmrznjeno pod kozolcem. Ubožico so pokopali na cerkniškem pokopališču.

Jutro, št. 36, sobota, 14. februar 1942, str. 5

Zima letos in leta 1929

Naval novega mraza v primerjavi z letom 1929 –
Februar je bil tedaj v vsej bivši banovini znatno mrzlejši

Ljubljana. 14 februarja
Spet škriplje v jutrnih urah pod nogami in včerajšnje dopoldne nam je znova priklicalo v spomin »slavne« rekorde mraza prejšnjega meseca. In ko se zavijamo okoli ušes in pregledujemo zaloge naglo kopnečega kuriva, se nehote sprašujemo ali se bo povrnilo? Ali nam je v drugi polovici februarja letošnje že dovolj ostre zime usojeno doživeti še hujši ali pa vsaj enak mraz kakor prejšnji mesec, ko smo tako hladnokrvno »potolkli« celo hudo zimo l. 1929? Kdor pričakuje sedaj od nas vremenske napovedi v stilu starih, dobrih časov, se je zmotil. Vreme se je še vedno rado poigralo z vsemi, ki so hoteli uganiti njegove muhe. Saj so še slovita kmečka opazovanja le približno veljavna in jih dopuščamo na osnovi dolgotrajnih izkušenj, sporočenih od roda do roda, le kot najverjetnejše možnosti. Poglejmo pa, kako je bilo februarja l. 1929, ko smo že ugotovili, da smo letos prekosili takratni januarski mraz.
Meteorološka tabela o padavinah, srednji mesečni temperaturi, najvišji in najnižji mesečni temperaturi v prvih treh mesecih l. 1929 v Ljubljani in drugih večjih krajih bivše dravske banovine, nam že na prvi pogled pove, da je bila zima značilna že po tem, da je januarja padlo dokaj več padavin kot februarja in marca. Letos februar v tem pogledu uspešno tekmuje z januarjem. Največ padavin so januarja l. 1929 zabeležili v Kočevju, kjer so namerili 95.4 mm. Na Gorenjskem jih je bilo na Bledu 89 mm, sledijo Novo mesto z 78.8, Celje 78.6, Ljubljana 73.9, Brežice 70.5 in Maribor 63.7. Februarja pa je količina mesečnih padavin že znatno popustila in so jih imeli največ v Brežicah, kjer so jih namerili 65.4 mm. V Celju jih je bilo 54.2, v Novem mestu 51.3. v Kočevju 49.5. v Mariboru 40.2, v Ljubljani 39.3 in na Bledu 36.5 mm. Marca je bilo potem padavin izredno malo in je celo Novo mesto, ki je doseglo prvenstvo, zabeležilo le 26.9 mm. Na drugem mestu je bila Ljubljana s 13.9, sledijo Brežice 11.6, Kočevje 9.2, Maribor 7.9, Celje 6.9 in Bled 3.8 mm.
Kakor je iz teh podatkov razvidno, je bilo v zimskih mesecih l. 1929 največ padavin v Novem mestu (156.9) in v Kočevju (154.1). Ljubljana je v omenjeni skupini na predzadnjem mestu s 127.1 mm, na zadnjem pa Maribor s 111.8 mm. S tem v zvezi je zanimivo omeniti, da sta pa Ljubljana in Maribor na prvih mestih glede števila dni, ko sta padala dež ali sneg. Novo mesto pa obratno na zadnjem mestu. V Ljubljani in Mariboru je bilo 24 dni z dežjem in snegom, v Novem mestu pa le 19. (Kočevje 23, Celje in Brežice 22, Bled 20). Iz tega sklepamo, da je padanje snega v Novem mestu bilo mnogo bolj zdržno ko v Ljubljani in Mariboru, kjer smo snežno odejo dobili v več obrokih.
Glede srednje mesečne temperature smo za Ljubljano že zapisali, da je bila januarja nižja kot letos, saj je dosegla le 6.9. Enak januarski povpreček je imelo še Celje. Vendar pa so v povprečju namerili največ mraza v Kočevju (–7.3°) in na Bledu (–7.1°). V Novem mestu je bilo –5.6°, v Brežicah n –5.4° in najmanj v Mariboru –5.1°.
Sloviti februar, ki nam je sedaj za vzor spomina na hude zime, pa je povprečje znatno dvignil. Rekord so odnesli Celjani z –9.9°, ki so zabeležili tudi najnižjo mesečno temperaturo. Za las so zaostali Kočevarji z –9.6°, za njimi pa Blejčani z –9.2°. V Ljubljani se je povprečje napram januarju dvignilo za celi dve stopinji: bilo je –8.9°, v Novem mestu –8.8°, v Mariboru –8.60 in v Brežicah –8.4°.
Marca pa je potem mraz že znatno popustil, čeprav so najnižje mesečne temperature spravile živo srebro še globoko pod ničlo. Povpreček je bil povsod pozitiven; najvišji v Brežicah 3.6°, na Bledu 3.2°, v Ljubljani 3.1°, v Mariboru 3°, v Novem mestu 2.9°, v Celju 2.7° v Kočevju 2°.
Najnižje temperature so bile dosežene skoro vedno v začetku meseca. Januarja je bil najhujši mraz 12., razen v Ljubljani, kjer nas je najbolj zeblo l8. in na Bleda 11. 12. januarja so meteorološke postaje zabeležile v Celju in Mariboru po –26.6°, v Brežicah –25°, v Kočevju –24.2° in v Novem mestu –21.2°. Dan prej je bilo na Bledu –20.8°, v Ljubljani pa 18. januarja –20.7°.
Februarja so povsod razen v Mariboru dosegli nižje minimalne temperature. Najbolj mrzel dan je bil 3. februar, ko so se Celjani postavili z –31°. Naslednji dan je bil v celem mesecu najbolj mrzel v Brežicah, kjer je termometer pokazal –25°, 8. februarja so v Kočevju zapisali –25.7° in 11. v Mariboru –24°.
Februarski mraz se je zavlekel noter v prve dni marca in 3. in 4. marca je bilo po vsej bivši dravski banovini še vedno zelo mrzlo. Iz Kočevja so javili celo –18.1°, iz Celja –16.2°, iz Maribora –16.l°, iz Novega mesta in z Bleda –14.4°, v Brežicah so namerili –13.4°, najmanj pa v Ljubljani –13.1°. Toda pomlad je že lezla v deželo in maksimalne dnevne temperature so se dvigale v veselje vseh. Proti koncu marca je živo srebro že zlezlo do 18.8° in 21.3°.
Kronist je v vsem tem času zabeležil znatne ovire v prometu, zamrznjenje rek, ko so bili v nevarnosti mostovi in mlini in se jih je mnogo tudi zrušilo, jezer in celo morja. Zima je prizadela mnoge hiše,ljudje so trpeli zaradi pomanjkanja kuriva, nezgod, mnogo žrtev pa so zahtevali tudi snežni plazovi. Trpelo je tudi živalstvo, manj pa rastlinstvo. Najbolj je trpelo drevje ter so ponekod popokali kostanji in pozebli orehi.
Tako je bilo takrat. Sedaj ko imamo že dobršno polovico letošnje hude zime za sabo in že nestrpno čakamo na pomlad, nas še vedno plaši, kaj nam še prinese do konca.

SN, št. 37, sobota, 14. februar 1942, str. 2

Snežni viharji v pokrajini Gorizia. Izrednemu mrazu prejšnjih dni, ko so zabeležili v pokrajini redno temperature od 15 do 24 stopenj pod ničlo, so v torek in sredo sledili močni snežni viharji, ki so se posebno znesli nad hribovitim delom pokrajine. Neurje je mnogokje, kakor poročajo listi, zasulo s snegom prelaze in tako delno oviralo tudi promet. Iz Idrie poročajo, da se je s hriba Sant'Antonio sprožil plaz, ki je podkopal nekega finančnega stražnika in dva otroka. Zaradi hitre pomoči skupine delavcev, ki so bili v bližini, so vse tri rešili brez poškodb.
Še večjo srečo sta imela dva 14 letna pastirja Anton Ferlan in Rudolf Jeršič v Gracovi Serravallu. Plast snega je nenadoma popustila pod njunimi nogami, in padla sta v prepad. Dečka bi nedvomno izgubila pri tem življenji, ko bi ju ne bilo čudežno rešilo drevo, rastoče na dnu globeli. Na pomoč so jima pritekli drugi dečki, ki so ju z vrvjo izvlekli iz prepada.
Smrtna nesreča pa se je zgodila v kraju Cucco. Snežni plaz, ki je zdrknil s pobočja hriba Jelence, je med potjo v dolino potegnil s seboj tudi 17 letno Pavlo Svetlikovo iz Carnizze. Reševalci so uspeli potegniti Svetlikovo iz snežnega objema šele, ko je bila že mrtva.

SN, št. 37, sobota, 14. februar 1942, str. 3

Sneg močno ovira promet. Celo v mestu nam sneg ovira promet, kaj šele zunaj na deželi, kjer so nastale ponekod zelo težke prometne ovire. V mnogih krajih morajo ljudje gaziti sneg kar po celem, ali pa imajo kvečjemu na razpolago ozke gazi, da se dva človeka ne moreta srečati. Tudi tam, kjer ni zametov, je snega toliko, da se človek vdere vanj do pasu. Pravih gazi ni nikjer razen na glavnih cestah, kjer so morali sneg orati s plugom. To pa ni bilo lahko, ker je snega toliko, da so morali vpreči po šest ali celo sedem parov konj, da so mogli vleči plug. Glavne ceste so dobro zorane in promet na njih ni oviran. Tudi z železniških prog so ga takoj odstranili, čim je zapadel. Železnica bolj trpi zaradi mraza kakor zaradi snega. V tako hudi zimi kakor je letošnja, seveda ni mogoče kuriti vagonov, ker je treba cevi najprej odtajati, ki pa sproti zamrzujejo. Velike težave so tudi z dogonom klavne živine iz oddaljenejših krajev, posebno iz hribovskih vasi, kjer so tudi do vratu segajoči zameti, kmetje živine ne morejo prignati v dolino. Življenje po kmetih je kar nekam zastalo, ljudje sede večinoma doma in pogledujejo skozi okna, koliko je že snega zunaj. Davi je začelo zopet močno snežiti. Ljudje se že zdaj vprašujejo, kaj bo, ko bo začel sneg kopneti, ker ga je toliko, da brez poplav ne bo šlo.

SN, št. 37, sobota, 14. februar 1942, str. 3

Iz Ljubljane

Mraz je popustil. Kakor smo pričakovali, je mraz davi nekoliko popustil. Noč je bila sicer še jasna, vendar se ni več tako močno ohladilo kakor v noči med četrtkom in petkom. Davi se je močno pooblačilo in začelo je močno snežiti po burji. Sredi mesta je znašala temperatura –11.8°, na periferiji je pa bilo še precej mrzlo, čeprav za nekaj stopinj topleje kakor včeraj. Tako je znašala temperatura v Trnovem –18.8°. Tudi včeraj popoldne se je na periferiji ogrelo bolj kakor sredi mesta. Maksimalna temperatura je znašala v Zvezdi –3.2°, v Trnovem pa –1.8. Zalo nezanesljivo je, kakšno bo vreme prihodnje dni. Danes je bil slabši zračni pritisk kakor včeraj, a je začel nekoliko naraščati. Najbrž ne bo dolgo snežilo, ker je nekoliko premrzlo.

SN, št. 37, sobota, 14. februar 1942, str. 3

Vode je zmanjkalo. V Ljubljani seveda ne in tudi po dolinah, kjer teko rečice in potoki ne, pač pa v hribih, kjer so navezani kmetje na kapnice v svojih vodnjakih. Že dolgo ne pomnimo zime, ki bi bila tako suha in glede mraza stanovitna, kakor je letošnja. Mraz pritiska zdaj bolj zdaj malo manj, že dva meseca brez presledka in zato ni čuda, da je začelo primanjkovati vode tam, kjer imajo samo kapnice. Če bi bil zapihal ves ta čas vsaj enkrat močan jug, bi se bilo nateklo s streh v vodnjake nekaj vode, tako si pa morajo v mnogih vaseh ljudje pomagati s snegom ali pa vozijo vodo iz doline odnosno iz oddaljenih studencev. Topiti sneg ni prijetno, posebno če je suh, kakor zdaj, ker ga je treba mnogo za malo vode. Zato ljudje raje hodijo po vodo, če le ni predaleč. Vozijo jo v sodih na saneh, ponekod jo morajo pa nositi, ker konji ali voli po strmih poteh ne morejo vozit zaradi sipastega snega. Redki so kraji, razen onih ob glavni cesti, ki bi imeli zoran sneg po potih med seboj. Ljudje se pač niso nadejali tako visokega snega in ga niso orali, dokler je bil se čas. Zdaj bi pa radi, pa ga ne morejo, ker ga je preveč in tudi pregost je. V plug bi bilo treba vpreči 5 do 6 parov konj, pa bi ga še težko vlekli. Sicer se pa ljudje po vaseh tolažijo, da jim bo kmalu priskočila na pomoč narava sama, da bo zapihal jug in pobral sneg, ki smo ga letos že vsi do grla siti. Da bi se to pričakovanje le kmalu uresničilo!

Ozimina v nevarnosti? Naši kmetje se boje, da bo letos slaba z ozimino. Pravijo, da je snega preveč in da bo žito pod njim gnilo. V nevarnosti naj bi bila posebno pšenica, ki jo take zime, kakor je letošnja, rade pokončajo. Sicer je snežna odeja najboljša zaščita rastlin, toda sneg mora zapasti na suho, zmrznjeno zemljo, kar se pa to zimo ni zgodilo. Ječmen ni tako občutljiv kakor pšenica, posebno če je bil pozno sejan. Upajmo, da bo tudi bojazen kmetov glede pšenice neutemeljena. Jeseni so posejali znatno več pšenice kakor druga leta in bi bila škoda tem večja, če bi zgnila.

SN, št. 38, ponedeljek, 16. februar 1942, str. 3

Drobne novice, S Spodnjega Štajerskega

Plaz ga je zasul. Kočar Anton Zorko iz Padiš pri Laškem, ki sicer dela v laški pivovarni, je te dni hotel od svoje hiše v globokem snegu napraviti gaz do glavne ceste. Ko je kidal sneg, je z vrha pridrvel nanj snežni plaz, ki ga je nesel seboj 250 metrov globoko v dolino ter ga tamkaj zasul. Nesrečo je zapazil njegov sosed Lipovšek, ki je takoj sklical ljudi na pomoč ter skušal reveža rešiti, a se jim ni posrečilo. Zato so takoj obvestili orožnike v Laškem, ki so s 5 možmi prihiteli na pomoč ter so vsi skupaj čez pol ure nesrečneža res izkopali, pa je bil že mrtev.

Slovenec, št. 40 a, sreda, 18. februar 1942, str. 4

Z Gorenjskega

V planinskih krajih je letošnja huda zima zahtevala že več žrtev. Tudi na Koroškem se je primerilo nekaj nesreč. Od Sv. Katarine poročajo, da je plaz ugrabil 68-letno Katarino Käferjevo in 11-letno Lavro Gruberjevo ne daleč od bivališča. Plaz ju je vlekel kakih 40 metrov za seboj in ju globoko zagrnil. Šele naslednji dan so ju mogli izkopati. Obe žrtvi sta bili seveda že mrtvi.

Jutro, št. 39, sreda, 18. februar 1942, str. 5

Drobne novice, Z Gorenjskega

Plaz ga je zasul – pa je le ostal živ. 17 letni rudarjev sin Lovro Kotnik iz Črne v Mežiški dolini je dne 10. svečana popoldne stopil v bližnji gozd po nekaj smrečja. Med potjo pa je v strmini sprožil plaz, ki ga je kakih 100 metrov globoko nesel s seboj ter ga zasul. Dobro, da so nesrečo zapazili šolski otroci, ki so takoj obvestili orožnike. Ti so sklicali reševalce, nakar so Kotnika čez dve uri še živega izkopali. Le prestrašen je bil hudo.

Slovenec, št. 41 a, četrtek, 19. februar 1942, str. 4

Iz Spodnje Štajerske

Dve žrtvi snežnih plazov. 54 letni kmetovalec Karl Schmid iz Spod. Kapele je prišel pod snežni plaz, ki ga je zasul. Reševalci Štajerskega Heimatbunda so ga odkopali šele po triurnem napornem delu. Bil je seveda že mrtev. Pokojni zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Enaka tragična smrt je doletela 13 letnega učenca Ivana Vollmaierja iz Spod. Kapele. Pogrešili so ga 7. t m. Pozneje se je izkazalo, da ga je zasul snežni plaz. Njegovega trupla pa še niso našli.

Dva otroka žrtvi snežnega plazu. Blizu Poljčan se je odtrgal s hriba plaz in zdrvel v dolino. Nesrečno naključje je hotelo, da sta šla ta čas mimo 16 letni Aloiz Črnoga in 10 letna Marija Colnarič. Vračala sta se iz šole in plaz ju je zasul. O velikem snežnem plazu je bilo takoj obveščeno orožništvo in zasuta otroka so začeli nemudoma odkopavati. Delalo je okrog 50 ljudi. Ko so sneg odmetali, sta bila oba otroka že mrtva. Njuni trupli so prepeljali v mrtvašnico.

Iz Novega mesta

Mnogo snega, v Novem mestu skoraj vsak dan sneži. Tudi v ponedeljek in torek je naletaval sneg v debelih kosmih. Sneg je južen in to je znak, da bo kmalu pritisnil jug. Prebivalstvo se ga boji, ker je velika nevarnost poplav in voda bo zopet odnašala zemljo, po njivah ozimine bo pa od prevelike vlage ozimina začela gniti.

SN, št. 41, četrtek, 19. februar 1942, str. 2

Iz Ljubljane

Letošnja zima bo draga. Bliža se sv. Matija, ki led razbija, če ga ni, ga pa naredi. Delati mu ga letos pač ne bo treba, tem bolj ga bo pa lahko razbijal, ker ga nikjer ne manjka. Kaže, da bo to tudi storil, saj se vedno bolj vsiljuje jug, ki bo prej ali slej opravil svoje delo. Letošnja zima je prinesla mnogim velike preglavice in tudi stroške. Ljubljanska mestna občina bo morala globoko poseči v blagajno, če bo hotela spraviti sneg vsaj iz glavnih ulic. Toliko snega kakor letos v Ljubljani že dolgo nismo imeli. Ne samo mestna občina, temveč še bolj hišni posestniki bodo čutili posledice letošnje zime. Na strehah se je nabralo poleg snega tudi mnogo ledu, ki ga bo treba odstraniti, ker bo sicer nastala še večja škoda. Zamakanje podstrešij bo neizogibno tam, kjer led ne bo odstranjen s streh. Nekateri hišni posestniki so se tega dela že lotili, drugi pa še čakajo z njim. Opraviti ga bo treba vsaj na večjih hišah, zidanih v strnjenem sistemu, ker je tu nevarnost tudi za mimohodeče ljudi, da jim ne zgrmi led na glave. Seveda bodo s tem združeni precejšnji stroški, toda po teh hišnih posestnikov nihče ne vpraša. Gotovo pa je, da bi imeli še mnogo večjo škodo, če bi pustili led na strehah svojih hiš.
SN, št. 41, četrtek, 19. februar 1942, str. 3

Pozor pred plazovi!

Ko se po malem bliža pomlad in nastopa odjuga, se začnejo trgati plazovi. To je neizbežen proces proti koncu vsake zime, še prav posebno pa je treba na nevarnost plazov opozoriti letos, ko imamo toliko snega, kakor ga že leta nismo imeli. Napačno je misliti, da so plazovi nevarni samo v planinah. Ubije te lahko tudi plaz z visoke strehe in ponesrečiš se lahko tudi na nedolžnem pobočju. V listih čitamo zadnje čase pogosta poročila o takih nesrečah. Zlasti na Koroškem se je zadnji čas primerilo več nezgod.

Iz Črne v Mežiški dolini poročajo: 17 letni rudarjev sin Lovro Kotnik je šel 10. februarja okrog 16. ure z doma po strmem pobočju v bližnji gozd, da nabere smrečja. Naenkrat se mu je pod nogami sprožil sneg. Plaz ga je nesel kakih 100 metrov globoko in ga popolnoma zasul. K sreči so prav tisti čas šli otroci iz šole in so videli nesrečo. Hiteli so po orožnike, s katerimi so prišli na kraj nesreče še nekateri drugi reševalci. Naglo so razgrebali plaz, vendar se jim je šele po dveh urah posrečilo rešiti Kotnika iz snežnega objema. Prestal je smrtni strah, v ostalem pa si je kmalu opomogel in se nepoškodovan vrnil domov.

V Malnici na Koroškem so šli 18 letni Gvido Pacher, 17 letni Jurij Reitmayer in 17 letni Henrik Oppeneiger na izlet na Pohartovo področje. Nenadno se je nad njimi utrgal plaz in vse tri zasul. Gvido in Jurij sta bila zasuta tik skupaj in sta si medsebojno pomagala ter se rešila. Nato sta naglo reševala še Henrika. Ko sta ga spravila na varno, ni mogel hoditi, ker se mu je pri padcu zdrobila noga nad kolenom. Prepeljali so ga v bolnišnico v Gasteinu.

V Lavantinski dolini je bil 18 letni pomožni delavec Tomaž Knap na delu v kamnolomu. Nenadno se je utrgal plaz snega in kamenja, ki je Knapa zasul precej visoko. Kamenje mu je hudo polomilo obe nogi. Pripeljali so ga v bolnišnico v Volšperku.

Tudi na Spodnjem Štajerskem je plaz ugrabil človeško življenje. Neki delavec iz pivovarne v Laškem je imel skromno hišico v okolici Laškega. Ko je nehalo snežiti, je šel čistit sneg na poti, vodeči k njegovi hišici. Naenkrat se je više nad njim utrgal plaz, ki je delavca odnesel kakih 250 metrov daleč in ga zasul z velikimi kopami snega. Sosed je videl nesrečo in je hitel po orožnike. Takoj so začeli zasutega odkopavati. Ko so po poldrugi uri prišli do njega, je bil že ves trd. Več kakor dve uri so ga skušali obuditi v življenje, toda zaman. Vsi ti primeri nas zadostno prepričujejo, da je pozornost pred plazovi vedno na mestu.

Jutro, št. 40, četrtek, 19. februar 1942, str. 3

Iz Spodnje Štajerske

Plaz je zasul dva otroka. V »Jutru« smo včeraj našteli vrsto nesreč, ki so se zadnji čas primerile zaradi plazov. Sedaj poroča mariborski dnevnik o posebno trpki nesreči, ki se je zgodila v Dravinjski dolini in je ugrabila dve mladi življenji. Pri Makolah se je utrgal velik plaz in je zagrmel v dolino. Po usodnem naključju sta se prav takrat vračala iz šole l0 letni Lojze Černoga in l0 letna Marija Colnaričeva. Preden sta se zavedla nevarnosti, ju je zgrabil plaz in ju pokopal pod seboj. Orožništvo je bilo kmalu obveščeno o nesreči in prihiteli so tudi sosedje. Kakih 50 oseb se je udeležilo reševanja. Čeprav so naglo odkopavali sneg, se jim vendar ni posrečilo, da bi oba otroka rešili živa. Zadušila sta se pod veliko kopo snega. Trupli so prepeljali v mrtvašnico v Makolah. Nesreča je zbudila med prebivalstvom mnogo sočutja.

Dve žrtvi plazov na Kozjaku. Tudi na Kozjaku je plazovje ugrabilo dve žrtvi. 54-letni posestnik Karel Schmidt s Spodnje Kaplje je bil globoko zasut od plazu. Na pomoč so prihiteli člani brambovskega odseka iz vasi. Tri ure so razkopavali plaz, nakar so Schmidta izkopali mrtvega. Pokojnik je zapustil vdovo in štiri nepreskrbljene otroke. — Nadalje je plaz zasul 13-letnega Janeza Vollmaierja. Dečka so pogrešali že od 7. februarja. Po poizvedbah so dognali, da je šel 6. februarja v tako imenovani Peštov graben, kjer ga je najbrž zajel velik plaz. Orožniki in brambovci iz Brezna iščejo naokrog, kje utegne biti Janez Vollmaier pokopan. Doslej ga še niso mogli najti. Vsi ti tragični dogodki potrjujejo, kar smo v »Jutru« že zapisali, da je previdnost pred plazovi povsod na mestu.

Jutro, št. 41, petek, 20. februar 1942, str. 5

Strah pred poplavami spomladi

Ljudje se boje, da bodo zaradi snega še velike preglavice –

Sneg je začel počasi kopneti

Ljubljana, 21. februarja
Skrbi ki nam jih je letos nakopala zima na glavo, še ni konec. Ne le, da nam je napravil mraz veliko škodo, ki se bo pokazala šele v toplih dneh, predvsem na sadnem drevju, bomo najbrž čutili še druge neprijetne posledice letošnje hude zime. Ljudje se zlasti boje poplav spomladi, ko bo začel hitreje kopneti sneg.

V Ljubljanski kotlini je snežna odeja precej tanjša kakor na Dolenjskem in Notranjskem. S Kočevskega poročajo da imajo celo poldrug meter debel sneg. Na Notranjskem in Dolenjskem je sneg ležal že v prvi polovici januarja, ko je bilo v Ljubljani že kopno. Pozneje je zapadlo še več snega kakor v Ljubljani Zato je pač razumljivo, zakaj se ljudje boje poplav.

Nevarnost poplav je pri nas tem večja, ker nastopi pogosto zelo hitro mnogo toplejše vreme. Čez noč narase toplota za 10 ali več stopinj. Med južnim vremenom navadno začne tudi še močneje deževati in prav zaradi tega je nevarnost poplav še tem večja. Med dežjem sneg hitreje kopni in vode naglo naraščajo že zaradi samega dežja.

Pri nas poplave najbolj pogosto ogrožajo Krško polje, ožje porečje Krke in Barje. Drugje v Ljubljanski pokrajini ni tako velika nevarnost povodnji. Upravičeno se pa boje poplav tudi prebivalci Polhograjske doline. Gradaščica ima ob nalivih hudourniški značaj. Strugo kmalu napolnijo številni hudourniki z bližnjih hribov. Struga ima precej velik padec in voda zelo dere. Voda nanaša mnogo proda, ki ga odlaga na travnikih in njivah v nižjih legah, kjer pa tudi zelo trga bregove. Ob posebno hudih povodnjih sega voda tu in tam celo na cesto in ustavlja promet.

Tudi na Barju pride do poplav predvsem zaradi velikega dotoka vode s hribovja, po krimskih hudournikih. Ljubljanica ne more tedaj dovolj hitro sprejemati vode številnih pritokov. Voda začne navadno najprej prestopati bregove Ižice in Iške, ki imata začetek odnosno največji pritok ob vznožju Krima. Poplave na Barju so najbolj pogoste pomladi, čeprav so se doslej večkrat ponavljale tudi jeseni. Sneg na Krimu skopni navadno mnogo pozneje kakor na Barju. Včasih kopni najbolj naglo, ko se že začne spomladansko deževje to ko vode naraščajo že zaradi samega dežja.

Izkušnje in raziskovanja so pokazala, da so spomladne poplave, ko začne kopneti sneg, tem nevarnejše, čim hitreje kopni sneg ob izvirih rek in čim več ga je zapadlo. Zato so v nekaterih naprednih državah začeli smotrno pogozdovati pokrajine ob porečjih in izvirih rek. Če reke tečejo v začetku skozi gozdne pokrajine, so pritoki ob izviru spomladi, ko kopni sneg, slabši ter počasnejši. Merilo za presojo nevarnosti spomladanskih poplav je višina snega ob izvirih rek. Nevarnost spomladanskih poplav je mnogo zmanjšana, če že ne povsem preprečena, če so pokrajine ob izvirih rek gozdne. V gozdu sneg kopni počasneje. Tudi ob nalivih gozdna tla popijejo in zadrže mnogo več vode kakor nezaraščena. Gozdovi so regulator, ki preprečuje mnoge slabe strani podnebja. Znano je, da je v večjih gozdnih pokrajinah večkrat milejše podnebje, kajti gozdovi uravnavajo menjavo toplote, da se zrak ohlajuje ali ogreva počasneje in da se zemlja prenaglo ne osuši. Kakor rečeno, gozdna tla zadržujejo vlago in ob nalivih ne priteka s strmih gozdnih pobočij toliko vode kakor z golih gora. Gozdovi seveda tudi zadržujejo, da voda ne odplavlja rodovitne zemlje s skalnatih tal.

Pri nas so porečja še precej dobro pogozdovana. Ob izvirih rek so večji gozdovi. Preveč je pa že posekanega gozdnega drevja marsikje nad Gradaščico vzdolž Polhograjske doline. Tam so kmetje vedno izsekavali nekoliko preveč, pač zato, ker so lahko prodajali dobra bukova drva v Ljubljano. Zato se kažejo marsikje gola rebra, kjer so bili pred desetletji še lepi gozdovi. Začeti bi bilo treba posaditi dva [?] drevesca. Toda goličav, kjer so rasli listavci, bukve, pri nas navadno ne pogozdujejo. Zato bi pa morali vsaj razumno izsekavati. Podirali naj bi zrelo drevje, tako da bi nikdar ne posekali vsega gozda, temveč bi ga le redčili. V naših gozdovih pa vidimo marsikje, da sekajo kmetje po vrsti vse drevje, mlado in staro, tako da nastajajo goličave, kakor bi divjal čez gozd tornado. Gozdovi so naše največje bogastvo, ki bi ga morali znati drugače ceniti ne le po tem, kako je drag les, temveč tudi kot kapital splošnosti, ki bi se naj obrestoval tudi zanamcem. Če bomo tako brezobzirno izsekavali gozdove, bomo izgubili mnogo zemlje, kajti goličave, ki jih bodo izprali nalivi, bodo ostale nerodovitna kraška »zemlja«, bolje: nekoristno kamenje.

Zdaj še ni mogoče napovedovati, ali nas bodo letos prizadele zaradi visokega snega tudi poplave. Še vedno je upanje, da bo pomladno vreme nastopilo brez posebnih pretresljajev. Mnogo zavisi od tega, ali bo sneg začel kopneti zgodaj ali ne. Če bo kopnel redno že odslej in če ne bo več mnogo snežilo, poplav najbrž ne bo, kljub spomladanskim nalivom Če bi mraz trajal še več tednov, bi snežna plast ostala debela do naglega nastopa mnogo toplejšega vremena, ko bi sneg zelo hitro kopnel. Ker so se vrstili več tednov mrzli dnevi, ko reke niso imele dotoka zaradi kopnečega snega, je voda povsod zelo upadla in začeli so celo usihati nekateri studenci. Zato vode ne bodo tako hitro naraščale, četudi začne sneg naglo kopneti že zdaj.

Letos bi smeli upati, da se bo pomlad začela bolj zgodaj. Izkušnje kažejo, da je pomlad zgodnja, če zima nastopi zgodaj. Letošnja zima je že doslej nenavadno dolga in najbrž bo dosegla rekordno število mrzlih dni. Pomislite samo, da smo imeli prvi sneg že v drugi polovici oktobra! Zelo mrzel je bil že november. Prva polovica decembra je bila skoraj preveč topla, toda ob koncu meseca je bilo že pošteno mrzlo. Januar je bil še mrzlejši kakor l. 1929, februar je pa bil doslej le malo toplejši kakor v izredni hudi zimi pred 12 leti; iz tega bi smeli sklepati, da bo pomladno vreme nastopilo bolj zgodaj. Zadnje dni se je že precej ogrelo in najbrž bo Matija prihodnji teden pošteno zamahnil s svojo sekiro. Sneg je že začel počasi kopneti in zato se nam ni treba posebno bati, da bo povzročil poplave. Mnogo toplejše vreme najbrž ne bo moglo nastopiti še kakšen mesec dni, tako da bo snega lahko precej skopnelo dotlej, čeprav ne bo kopnel hitreje kakor zadnje dni.

SN, št. 43, sobota, 21. februar 1942, str. 3

Iz Spodnje Štajerske

Zopet žrtev snežnega plazu. Snežni plazovi zahtevajo letos vedno nove žrtve. O petih smo poročali te dni. Zdaj se je pa pripetila še šesta smrtna nesreča in sicer pri Sv. Križu, občina Šober. Pri posestniku Gaubeju pri Sv. Križu uslužbeni hlapec Alojz Majhenič je hotel pripeljati iz gozda drva. Ko je peljal težko naložene sani, je pridrvel snežni plaz in ga pokopal pod seboj. Majhenič je prišel pod vola in je kmalu podlegel težkim poškodbam. Našla ga je kmalu po nesreči njegova sestra. Poklicani zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt.

SN, št. 44, ponedeljek, 23. februar 1942, str. 4

Snežni plazovi s streh trgajo telefonske žice. Južni sneg, ki je zapadel včeraj, ni napravil sam na sebi posebne škode v mestu – nekoliko večja škoda je zunaj mesta – pač pa so potrgali precej prostih telefonskih vodov snežni plazovi, ki drse s streh. Davi je bilo izključenih okrog 40 telefonskih naročnikov v mestu.

SN, št. 45, torek, 24. februar 1942, str. 3

V Loški dolini nad 2 m snega

Ljubljana, 23. februarja.
Prvo postno nedeljo, pa tudi pretekli teden, je močno snežilo, posebno po Dolenjskem in Notranjskem. Hudi snežni meteži so povišali ponekod višino snega, ko so nasprotno pričakovali, da bo jug zelo znižal snežno odejo.
Avtobusni promet je na mnogih krajih še vedno prekinjen zaradi velikih zametov in ker ceste niso popolnoma odkidane. Na raznih cestah so napravljene le enosmerne gazi za sani. In po cestah je na nekaterih krajih nametanega toliko snega, da se tudi velik človek popolnoma skrije za kopice. Silno mnogo snega je zapadlo tudi v Loški dolini. Pravijo, da ga je mnogo več kakor pa leta 1929 in primerjajo višino snega z ono leta 1895, ko je pozneje za veliko noč nastal strašen potres, ki je napravil največjo škodo Ljubljani. Še vedno je v Loški dolini v ravnini nad 1.50 m snega, so pa tudi mesta, kjer je nanesenega nad 2 m snega. Promet z Loško dolino je zelo težaven. Avtobusne zveze doline z Ljubljano in Rakekom so prekinjene zaradi velikih zametov in ker ceste niso odkidane. Z Rakeka pripeljejo v dolino dnevno pošto na saneh. Potniški promet je sedaj tako usmerjen, da se ljudje potegnejo na saneh do Rakeka in od tam po železnici v Ljubljano. Vožnja na saneh pa je draga in zato sedaj Ložani kaj redko potujejo v Ljubljano, le po najnujnejših opravkih gredo tja.
Dnevna temperatura se je malce dvignila, zelo pa je padel barometer. Jutranja temperatura je bila v nedeljo najnižja –4.6 °C, v ponedeljek pa –1.4 °C. V nedeljo je po dnevi toplomer pokazal že najvišjo toploto, in sicer +0.5 °C, ko je bila v soboto najvišja –0.2 °C. Barometer je v nedeljo dosegel 765.9 mm, v ponedeljek pa je padel na 758.2 mm. V mestu je nastala v ponedeljek zjutraj huda poledica, ker so zjutraj začele padati zledenele deževne kaplje. Hitro so vse prehode in hodnike posuli s peskom in žaganjem odnosno pepelom. V Trnovem so davi zaznamovali mnogo nižjo temperaturno kot v mestu, namreč 4.5 °C. Jug je sicer sneg močno pobral, snežna plast meri še 43 cm. Včeraj je padlo za 2 cm novega enega.
Sicer je vladalo v pokrajini oblačno vreme. Kočevje –2, oblačno, pri kolodvoru 110 cm snega; Novo mesto –2, oblačno, snega 80 cm; Št. Janž na –1, oblačno, snega 60 cm; Rakek – 3, oblačno, snega 55 cm.

Slovenec, št. 45 a, torek, 24. februar 1942, str. 4

Iz Gorizije

Zima je tudi pri nas močno pritiskala in še pritiska. Decembra je bilo mraza do 26 stopinj pod ničlo. Pa že se budi upanje na bližnjo pomlad, ko se bo lopata zopet zasadila v mehko zemljo. Le z drvmi bo križ, ker to zimo še ni bilo poštenega snega, da bi s sanmi spravili drva iz gozda. Naj omenimo staro navado, ki je pri nas od nekdaj udomačena. Spravljanje drv je pri nas posel, ki ga opravljajo tako imenovani »šlitarji«, vozači s sanmi. Teh se zbere včasi po 30 in več pri eni hiši. Prisankajo ali prišlitajo drva k eni hiši, potem k drugi in tako po vrsti k vsem vaškim hišam skozi vso zimo, če je le sneg ugoden. Plačilo obstoji v skupnem kosilu, pri katerem ne manjka prašičkovih parkljev in iz sklede se smejejo štruklji. Šlitanje drv je precej nevarno opravilo, pri katerem se je že več domačinov ponesrečilo, par celo do smrti. – Z našim novim g. župnikom Šarfom smo zelo zadovoljni. Bog naj ga ohrani med nami mnogo let! – Ponesrečil se je Jožef Jakulin iz Pologarskega hriba nad slapsko grapo, šel je 11. t. m. od doma in se napotil proti sosedni hiši. Ko je gazil sneg čez gladko senožet, se je utrgal plaz in ga potegnil s seboj več sto metrov v strmi prepad nad Slapom, kjer se je ubil. Po napornem iskanju so ga našli šele tretji dan pod snegom. Bil je dober in priden fant iz vnete pevske družine. Naj mu sveti večna luč, preostalim iskreno sožalje!

Slovenec, št. 45 a, torek, 24. februar 1942, str. 4

Iz Gorizije

Novice iz spodnjeidrijske župnije. Prejšnji teden je bil teden nesreč. Kar tri smo imeli. V ponedeljek 9. febr. je plaz odnesel in zasul proti domu se vračajočo 16-letno Pavlo Svetlik, po domače Kalarjevo. Našli so jo šele drugi dan. Pokopali so jo v petek ob lepi udeležbi sorodnikov in znancev. Nenadna smrt tako mladega dekleta je pretresla vso okolico. V četrtek 12. febr. Okrog tretje ure zjutraj so zvonovi zbudili ljudi in opozarjali, da gori hiša Lojzeta Carla. Domača požarna bramba bila takoj na mestu in je pričela z reševanjem in gašenjem. Pridno so pomagali tudi drugi ljudje. Prihiteli so tudi ognjegasci iz Idrije. Čeprav so ljudje takoj priskočili na pomoč in reševali, kar so mogli, je ogenj vendar docela uničil streho z ostrešjem in kar je bilo raznega orodja in drugih stvori pod streho. Hišno opravo so spravili na varno. Vsa stavba je zaradi ognja in gašenja zelo trpela. Pogorelec je zavarovan za malo vsoto. Vsa zavarovalnina ne bo zadostovala, da bi mogel v teh dragih časih popraviti hišo. Prav bi bilo, da mu dobra in usmiljena srca priskočijo na pomoč. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. — Isti dan bi bil pri srednjekanomeljskem Bratušu velik plaz, ki se je utrgal, kmalu pokopal pod seboj l5 letnega fanta Janeza Kenda. K sreči so bili v bližini vojaki, ki so opazili nevarnost in fantu takoj priskočili na pomoč ter ga izvlekli izpod snežne odeje. Ker je plaz nosil s seboj veje, je fant dobil tudi poškodbe na telesu, tako na so morali klicati zdravnika. — Tudi iz gornjekanomeljske strani poročajo, da bi tam plaz, ki je pridrčal izpod vojskarskih gričev, skoraj odnesel neko deklo. K sreči je zagrabila za grm, se obdržala in se tako rešila. — Zaradi mraza je mnogim omrznil krompir po shrambah. — Pust nam je prinesel nov sneg. Ves dan je snežilo.

Dve zanimivosti iz letošnje zime. Poročali smo, burkasto se je ob zadnjem snegu ponašala pri nas zima ki je zasula s snegom goriško nižino, ni pa pobelila soške in baške doline. Celo 1000 m visokemu predilskemu sedlu [Predelu] je ostalo prizaneseno. Prelaz je zaradi sneženih zametov strahovito poznan in je bil vsako zimo navadno več tednov zaprt za vsak promet, dokler niso stotine delavcev prekidale sneženih skladov, letos ni bilo na njem skoraj nič snega – par prstov – in je bil ves čas prehoden. Rabeljsko jezero v njegovi soseščini je doseglo nižino kot le redko v stoletjih. Ker že par mesecev ni dežja, se je jezero tako stisnilo in izsušilo, da so se prikazale iz vode skale, na katerih so zapisane stare letnice, ko je bila gladina jezera tudi tako nizka ko letos.

Slovenec št. 46 a, sreda, 25. februar 1942, str. 3

Plaz zopet povzročil težko nesrečo. 9. februarja opolnoči se je odtrgal na Pečici pri Gerdini velik snežni plaz, približno 100 m nad kajžo Franca Fakina. Potegnil je kajžo za seboj, pa se je ustavila pri velikem drevesu. Fakin je s svojim sinom ta čas v kajži spal. Naslednjega dne so potegnili oba izpod razvalin. Oba sta imela težke poškodbe in prepeljali so ju v bolnišnico.

SN, št. 46, sreda, 25. februar 1942, str. 2

Iz Ljubljane

Sneg hitro kopni. Dolgo smo morali letos čakati, da je pritisnil jug. Končno je mraz popustil, dobili smo južno vreme z dežjem in sneg je začelo naglo pobirati. Po mestu smo ga imeli toliko, kakor že dolga leta ne. Že od včeraj do danes so se kupi snega po ljubljanskih ulicah znatno znižali. Ponoči je precej močno deževalo in tudi dež je pripomogel, da je toliko snega že skopnelo. V dobrem tednu bo izginil skoraj ves sneg, če bo tako toplo kakor je zdaj. V začetku marca se bo najbrže prikazala zemlja izpod snežne odeje. Z južnim vremenom smo dobili brozgo, da je brez galoš težko hoditi po mestu, ker skoraj nobeni čevlji ne drže. da bi se ne premočili.

Obsodbe vredna malomarnost. Večkrat smo v tej zimi obsojali tiste hišne lastnike in upravitelje hiš, ki jim nikakor nihče ne more dopovedati, da so dolžni skrbeti za čiščenje hodnikov pred svojimi hišami. Zdi se, da so nekateri od leta do leta bolj malomarni ter da vprav izzivajo a svojo malomarnostjo. Toda ne le, da se niti ne zmenijo za kupe ledu pred svojimi hišami, puščajo tudi brez skrbi, da se trgajo izpod kapov debele ledene sveče in ogrožajo življenje pešcev. Le srečnemu naključju je treba pripisovati in da je bilo dotlej stalno mrzlo vreme, da se ni pripetilo še več hudih nesreč. Mnogi pešci so že dobili led na glavo, a na srečo brez hujših posledic. Zadnje dni pešce še posebno ogrožajo snežni plazovi, ki se vale s streh, zlasti, ker so med snegom debele ledene kepe. Pod strešnimi žlebovi so se nad hodniki izcimile težke ledene sveče, ki tu in tam tehtajo po več deset kilogramov. Hišni lastniki pa tega najbrž še niso opazili. Nekateri se sicer izgovarjajo, da so s kidanjem snega s streh in čiščenjem žlebov veliki stroški, ki jih ne zmorejo. Toda, če ne morejo najeti delavcev nekateri, vsi vendar niso tako revni. Malomarnost posameznih lastnikov je prav kazniva. Davi se je utrgala na Tyrševi cesti izpod kapu blizu Piskarjeve pekarne težka ledena sveča in padla deklici, ki je šla v šolo, na glavo. Nesrečni otrok se je zgrudil oblit s krvjo. Očitno je deklica resno ranjena. Kdo je odgovoren za to nesrečo?

SN, št. 46, sreda, 25. februar 1942, str. 3

S Spodnjega Štajerskega

Plaz porušil hišo. Pred dnevi se je o polnoči na severnem pobočju hriba Pečice v Gerdini, občina Majšperk, kakih 100 m nad hišo Fr. Fakina, v širini kakih 70 m utrgal snežni plaz, ki je porušil hišo in ruševine odnesel 15 m daleč, dokler se niso ustavile ob močnem drevesu. Ob času nesreče je Franc Fakin s svojim sinom Alojzijem trdno spal v hiši. Drugi dan so oba izkopali izpod ruševin. Oba sta bila hudo poškodovana po glavi, dobila sta pa tudi hude opekline od razbite peči. Izpod ruševin so izkopali tudi dve kozi, živi in nepoškodovani.

Slovenec, št. 47, četrtek, 26. februar 1942, str. 4

Dnevne novice

Snežni plaz je zasul 5 delavcev. V četrtek se je med Cave del Predil in Riofreddom [med Rajbljem in Mrzlo Vodo] utrgal snežni plaz, ki je zasul cesto v dolžino 80 metrov. Z namenom očistiti cesto je na kraj dogodka prispela večja skupina delavcev in nekaj vojakov. Med delom pa se je v soseščini nad delavci utrgal nov plaz, ki je potegnil s seboj 5 delavcev, mezga in sani polne živil. Takojšnja reševalna dela pa so uspela osvoboditi po dveh urah vseh 5 delavcev. Edino rudniški šofer, ki ga je plaz pognal v 30 m nižje spodaj tekoč potok, je dobil resnejše notranje poškodbe in so ga morali prepeljati v bolnišnico.

SN, št. 50, ponedeljek, 2. marec 1942, str. 3

Drobne novice, Iz Novega mesta

Kadar se sneg ruši s streh. Sedaj, ko je nastopilo južno vreme, so se jele s streh rušiti tudi težke in debele plasti snega, ki so se na njih nabrale tokom hude in dolge zime. To rušenje snega je marsikje povzročilo nesreče, kar ni nič čudnega, če pomislimo s kako težo se plasti snega rušijo raz streh. V kandijsko bolnišnico usmiljenih bratov so pripeljali kar dva otroka, ki sta postala žrtev takih snežnih plazov. Sta to 5 letni kočarjev sin Peter Smuk iz Predgrada in 6 letni Leopold Tome iz Brdavcev v občini Dragatuš. Oba sta pod kupi snega obležala z zlomljenima nogama.

Slovenec, št. 51, sreda, 3. marec 1942, str. 3

Plaz zasul 5 delavcev. Nad cesto, ki vodi med Cave del Predil in Riofreddom [med Rajbljem in Mrzlo Vodo], se je utrgal snežni plaz in jo zasul v dolžino 80 metrov. Prišla je večja skupina delavcev, da bi očistila cesto od snega. Nenadno pa se je v hribu utrgal nov plaz in zajel 5 delavcev. Tovarišem se je po dveh urah napornega dela posrečilo izkopati vseh pet ponesrečencev, ki so bili še pri življenju. Resnejše poškodbe je imel le eden izmed njih.

Plaz s strehe zasul dva otroka. Ob odjugi se vsipavajo kar celi plazovi težkega snega s hiš in stalno ogrožajo pešce. V Predgradu je težak plaz zasul 5 letnega Petra Smuka, v Brdavcih pri Dragatušu pa 6 letnega Leopolda Tomana. Oba otroka so sosedje komaj izvlekli izpod debele snežne odeje, vendar so težke mase snega zlomile obema dečkoma desno nogo. Zdravita se v kandijski bolnišnici.

Plazovi na cesti onkraj Miklavževega hriba pri Celju so zelo pogosti. Neki desetletni šolar je šel popoldne domov, ko je naenkrat opazil, da hrumi proti njemu kakih 40 m širok plaz. Brž se je skušal rešiti na drevo, toda bil je preslab, že ga je zajel sneg in ga potegnil s seboj v globino. K sreči je v bližini stal neki moški, ki je mladeniča izkopal in rešil smrti.
Jutro, št. 50, torek, 3. marec 1942, str. 5, Kronika

Drobne novice, S Spodnjega Štajerskega

Plaz ga je zajel. Na cesto, ki pelje v Lisce pri Celju, se vsaki dan vdirajo snežni plazovi. Žrtev takega plazu bi kmalu postal neki desetletni deček. Ko je šel iz šole proti domu, je zapazil, da se okrog 20 metrov širok plaz vali proti njemu. Deček je skušal splezati na drevo, pa ni več mogel. Plaz ga je zajel in vlekel v globino. K sreči je neki mož opazoval nesrečo in brž poklical druge ljudi, da so odkopali dečka in ga tako rešili gotove smrti.

Slovenec, št. 53, petek, 5. marec 1942, str. 4

Žrtev plazu pod Velikim Klekom. Na avtomobilski cesti, vodeči na Veliki Klek (Grossglockner), je postala žrtev plazu neka 50 letna ženska in sicer na kraju, kjer se plazovi le redko kdaj pojavijo, ženska je bila zelo krepka, da se čudijo, kako jo je mogel ugonobiti razmeroma majhen plaz. Sodijo, da jo je v strahu pred bližajočim se plazom zadela srčna kap, nakar jo je zagrnil sneg. Ko so jo kmalu nato izkopali, so bili vsi poizkusi obujenja zaman.

Jutro, št. 52, četrtek, 5. marec 1942, str. 5

Poiskal in pripravil France Malešič

Oznake virov v tej zbirki: Jutro | Slovenec | Slovenski narod

• Uvod - France Malešič

Nov sneg - Slovenski narod 2. februarja

Nevarnost plazov - Jutro, 3. februar

• Sneg na svečnico - Jutro, 3. februar
Ljubljana, 2. februarja | Novo mesto, 2. februarja

Kako dolgo nas bo še zeblo? - SN, 3. februar

Kam se hodijo Ljubljančani smučat - SN, 4. februar

Na Dolenjskem je zapadel nov sneg - SN, 4. februar

Največji zemeljski plaz - SN, 4. februar

Ostra jadranska zima - Jutro, 4. februar

Smrtni konec igre z vojno - Slovenec, 4. februar

V Turčiji 2 m snega / Plazovi v Švici - SN, 5. februar

Plazovi v Švici / Snežni viharji v Turčiji - Jutro, 5. februar

Iz Ljubljane/Novega mesta/Dolenjskih toplic - Jutro, 5. februar

Kategorije:

Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Gorski turizem: Obleka in oprava turistova

Naslednja objava Najsevernejša Indija

Arhiv alpinističnih novic

Izpisi objav:

Število objav: 27685

Tags

Objavljalci

Authors

Arhiv

Archive

Huda zima in plazovi 1942

ID Objave GL3: 88247

Objava ID: 38038

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Značka, oznaka, tag

Arhiv alpinističnih novic

Intervencije GRS Tolmin v zadnjih dneh aprila

Prenos v živo iz baznega tabora pod Everestom (5364 m)

Minolovec v Tulovih gredah

Categories

Gore-Ljudje

Izpostavljene

IZPOSTAVLJENE

ORGANI-zacije

SORODNE