Finance - Marjana Virant: Samo ene Alpe imamo in njihova neponovljivost nima cene, ampak neskončno vrednost, nas opozarja napis na stenah Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Pa se tega dovolj zavedamo?
»V Sloveniji ljudje čedalje bolj spoznavamo, da je narava velik kapital, ki je neizmerljiv, zato moramo z njo kar se da skrbno ravnati in jo čim bolj neokrnjeno puščati našim zanamcem,« pojasnjuje predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Bojan Rotovnik, ki je bil maja lani izvoljen za štiriletni mandat.
Planinska zveza Slovenije je konec osemdesetih let sprožila odmevno akcijo Odnesimo smeti v dolino, ki je bila zelo uspešna, saj na planinskih poteh skoraj ni več videti smeti. Planinci iz gora naj ne bi odnesli drugega kot prijetnih spominov, vse drugo pa prinesli s seboj v dolino.
V PZS si prizadevajo, da s celotno mrežo 174 planinskih koč čim manj posegajo v naravo, pri tem pa veliko sredstev vlagajo v njihovo ekološko sanacijo in rabo čistih virov energije. Razen učnega centra v Bavščici in matične stavbe v Ljubljani PZS nima v lasti nobene planinske koče, poskuša pa ustvariti čim boljše razmere za njihovo uspešno poslovanje.
Grobi posegi v naravo
»Žal se v gorah pojavljajo tudi planincem neljuba dejanja posameznikov, ki z vožnjo z motornimi vozili zaradi sproščanja adrenalina močno posegajo v naravo, hkrati pa ogrožajo druge obiskovalce gora. V Planinski zvezi Slovenije, ki je tudi okoljevarstvena organizacija, se trudimo, da bi država čim prej sprejela nov zakon o vožnjah v naravnem okolju, ki naj bi to področje tudi sistematično uredil,« je kritičen Rotovnik.
Pred nedavnim so v PZS izdali posebno zloženko, s katero pozivajo vse ljubitelje gora, naj prijavijo vsako nedovoljeno vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju pristojnim organom, tudi če kršilcev ne bo mogoče izslediti. Kajti več ko bo prijavljenih kršitev, pogostejši bodo ukrepi pristojnih služb. V PZS si bodo prizadevali predvsem za preventivo in ozaveščanje. Z medijsko kampanjo bodo poskušali večino Slovencev prepričati, da se narave ne sme uničevati in da morajo biti kršilci ustrezno kaznovani.
Sezona vse leto
»Za letošnjo planinsko sezono je značilen dober začetek in dober konec. Julija nam je sicer ponagajalo vreme, po 10. avgustu pa smo v slovenskih gorah imeli rekorden obisk. Čeprav podatke še zbiramo, ocenjujem, da je letošnja sezona z okoli 1,4 milijona obiskovalcev ena izmed uspešnejših v minulih letih,« meni Bojan Rotovnik.
Čeprav glavna planinska sezona traja od 15. junija do 15. septembra, si v PZS prizadevajo, da bi trajala vse leto. Če izberemo primerne planinske in gorniške pohode, prilagojene našim psihofizičnim sposobnostim in vremenskim razmeram, so za obisk gora primerni vsi letni časi.
Načelo postopnosti
Vsekakor pa za gorništvo velja načelo postopnosti: najprej opravimo nekaj lažjih vzponov, pozneje pa se lotimo zahtevnejših tur. Če smo sezonski obiskovalci gora in pozimi ne hodimo redno v gore, spomladi najprej obiščimo kopna hribovita območja in poraščene vrhove ter tako postopno pridobivajmo fizično pripravljenost in tehnično usposobljenost za skalne vršace.
Jesenska planinska sezona je za obisk gora še posebej lepa, ko zažarijo obarvani macesni. Vendar moramo v tem letnem času bolj pozorno spremljati vremensko napoved in pri načrtovanju poti upoštevati krajši dan. Jesenska jutra so hladnejša, tako je tudi v senčnih legah in proti večeru. Upoštevati je treba, da so jeseni planinske koče, zlasti v višjih legah, večinoma že zaprte.
Pri hoji je treba biti pozoren na odpadlo jesensko listje, ki lahko pod seboj skriva gladko skalo ali korenino. Še posebno moramo biti pazljivi, ko zapade prvi sneg. Ker zaradi tanke snežne odeje ne moremo učinkovito uporabljati cepina in derez, nam bodo za povečanje stabilnosti koristile pohodne palice. Še bolje pa je, da se ob novem snegu raje odpovemo vzponom na severnih straneh, priporočajo v PZS. Nesreč v jesenskem času je sicer manj, predvsem zaradi manjšega števila obiskovalcev. Največ pa je zdrsov in padcev.
Kaj vzeti v gore jeseni
Ker se koče postopno zapirajo, s seboj vzemite dovolj tekočine in hrane ter osebni dokument. Prav tako ne smete pozabiti na rezervna oblačila, flis, vetrovko, tople rokavice, kapo, šal in očala. 
V nahrbtniku naj bodo tudi naglavna baterijska svetilka, podroben zemljevid območja, kamor se odpravljate, prenosni telefon z napolnjeno baterijo in kompas. Za hojo so najprimernejši visoki, čez gleženj segajoči planinski čevlji z rebrastim podplatom iz kakovostne gume.
»Po mnenja strokovnih institucij in tudi po naši presoji Slovenijo s področja športnega turizma obišče največ ljudi zaradi pohodništva in planinstva. Ta delež Planinske zveze Slovenije je v tem segmentu najpomembnejši in zato pomemben tudi za celotno turistično podobo Slovenije,« poudarja predsednik PZS Bojan Rotovnik. Kar precej turističnih središč je vezanih na planinske dejavnosti, pri čemer PZS s široko mrežo planinskih poti skrbi za večjo turistično privlačnost. »Tako dobro označene poti, kot jih imamo pri nas, imajo malo kje v svetu. S planinskimi potmi pa poskrbimo tudi za precejšen del domačega prebivalstva, saj kar 58 odstotkov odraslih Slovencev postavlja na prvo mesto pohodništvo kot obliko rekreacije. To izboljšuje zdravje prebivalstva in upamo, da tudi znižuje stroške za zdravstveno dejavnost«, pravi Rotovnik.
Planinska Zveza Slovenije
Planinska zveza Slovenije je najbolj množična nevladna organizacija pri nas. Lani je imela v 263 planinskih društvih 57.031 članov vseh kategorij. Glede na število prebivalcev v Sloveniji je to 2,8 odstotka vsega prebivalstva. Od več kot 57 tisoč članov je bilo v PZS včlanjenih 17.837 mladih planincev, od predšolskih otrok do starosti 26 let. Od letošnje pomladi ima PZS štiri nova planinska društva, skupaj jih je tako 267.
Med najpomembnejšimi prednostmi včlanitve v PZS je zavarovanje članov PZS v gorah Slovenije in Evrope za primer trajne invalidnosti ali nezgodne smrti ter za primer reševanja zunaj Slovenije v gorah Evrope. Za člane kategorije A pa po vsem svetu.
Planinska društva upravljajo 174 planinskih koč, zavetišč in bivakov z okoli šest tisoč ležišči. Koče na leto obišče okoli 1,4 milijona ljudi. Za mrežo 1.664 planinskih poti v skupni dolžini prek devet tisoč kilometrov po vsej Sloveniji skrbijo za to usposobljeni markacisti. Planinska društva vzdržujejo tudi 69 transverzalnih poti - obhodnic. Zanimivost: v Sloveniji je več planinskih poti (9.000 kilometrov) kot vseh avtocest, hitrih in glavnih regionalnih cest skupaj (6.332 kilometrov).
Planinska zveza Slovenije je nosilka in izvajalka 25 programov strokovnega usposabljanja, za mentorje planinskih skupin, vaditelje orientacije, varuhe gorske narave, vodnike PZS za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, turnokolesarske vodnike, alpiniste, markaciste, trenerje športnega plezanja in inštruktorje vseh vrst.
V PZS je vključena svetovno znana alpinistična dejavnost in tekmovalni športi, kot so športno plezanje, ledno plezanje, tekmovalno turno smučanje in planinska orientacija. Prav tako letos postavljajo alpinistično reprezentanco.
Za člane planinskih društev pri planinskih aktivnostih, kot so izleti, pohodi, ture, planinski tabori, planinske šole in druga izobraževanja, skrbijo strokovni kadri, ki jih usposablja PZS. V planinskih društvih vodijo izlete v gore in skrbijo za člane registrirani vodniki PZS. Najmlajše planince v vrtcih, šolah in planinskih društvih vzgajajo mentorji planinskih skupin.
V okviru PZS deluje tudi Planinska založba, ki izdaja planinske zemljevide in vodnike ter strokovno in leposlovno literaturo. Planinski vestnik je najstarejša slovenska revija, prvič je izšla leta 1895. Večina zgodovinskega in arhivskega gradiva hrani Slovenski planinski muzej v Mojstrani, ki so ga odprli avgusta lani.
Dva milijona evrov na leto za delovanje
»PZS ima okoli dva milijona evrov vreden letni proračun. Iz minulega poslovanja nimamo izgube, temveč celo presežek, ki je lani dosegel okoli 80 tisoč evrov. To nam omogoča prožnost in neovirano poslovanje,« razlaga Bojan Rotovnik. Glavni vir financiranja PZS so članarine (40 odstotkov), 30 odstotkov so prispevki ministrstva za šolstvo in šport, fundacije za šport in drugih državnih organov, 30 odstotkov pa je njihovih lastnih sredstev, ki jih pridobijo predvsem s prihodki od programa usposabljanja in Planinske založbe. PZS ima deset zaposlenih, kar je primerljivo s sorodnimi organizacijami v tujini. To je skupina, ki poklicno skrbi za podporo celotni planinski organizaciji in vsem prostovoljcem, ki so vpeti v delo PZS. Tudi funkcija predsednika PZS je prostovoljna. Za svoje delo ne prejema plačila in sejnin.
Do okolja prijazna koča
Planinska zveza Slovenije uvaja certifikat Okolju prijazna koča s ciljem privabiti čim več obiskovalcev v naše planinske koče, ki naj bi postale še bolj prijazne do okolja in obiskovalcev. Več gostov pomeni večji dohodek planinskega društva in s tem lažje in hitrejše obnavljanje koče, infrastrukture in posodobitev notranje opreme. Pri uvedbi znaka, programa in meril bo PZS sledil že uveljavljenim rešitvam iz sosednjih alpskih dežel, Avstrije, Nemčije, Južne Tirolske in širše, ter jih bo prilagodil našim razmeram. Vsako planinsko društvo se bo prostovoljno odločilo, ali si želi vključiti v program in s katerimi kočami. Letos bo gospodarska komisija PZS poskusno opravila program na šestih planinskih kočah, ki so se prijavile na razpis PZS. Na podlagi analize letošnjega preizkusnega ocenjevanja bo gospodarska komisija PZS pripravila končno obliko programa Okolju prijazna koča, ki ga bo potrdil upravni odbor PZS. Program bo PZS začel predvidoma prihodnje leto. Znak naj bi podeljevali za obdobje štirih let, nato pa naj bi sledilo vnovično preverjanje.