Slovenske novice, 05.06.06 – Dejan Ogrinec: najhitreje doslej na Everest
Slovenske novice, 5. junija 2006
Finale
Snežni nadčlovek
Lahkih nog na vrh sveta
Počasi se daleč pride, hitro pa na Mount Everest
Christian Stangl, 41-letni Avstrijec, je spet presenetil. Na vrh najvišje gore sveta, Mt. Everesta (8848 metrov), se je 25. maja iz baznega tabora v Tibetu povzpel v 16 urah in 42 minutah. Nazaj v bazo pod severno stranjo gore se je vrnil po šestih urah. Gre za do zdaj najhitrejši vzpon, ki od odličnega alpinista sicer zahteva vsaj tri, štiri dni.
Na sebi je imel le puhasto obleko, v nahrbtniku pa štiri termovke po 0,8 litra, nekaj ogljikohidratnih ploščic in slane piškote. Prvič se je za daljši počitek ustavil šele na 8200 metrih ob treh zjutraj, ko je začutil, da ima noge precej mrzle in si jih je v nekem šotoru raje zmasiral, kot da bi pustil, da mu pomrznejo. Seveda je s tem izgubil kar nekaj dragocenega časa, saj se pri takšnih podvigih štejejo minute, a ker je bil dosti hitrejši kot med prvim poizkusom vzpona na vrh, je raje reševal prste nog kot gledal na uro. Pri prvem poskusu vzpona, v noči s 15. na 16. maj, ga je na 8300 metrih, po 11 urah vzpona, ustavil in odvrnil od načrta močan veter, tako da je imel Christian v tistem vzponu časovno oporo.
Med rekordnim sestopom ga je na 7500 metrih zajel močan snežni vihar. Videl ni nič, le pod rokami je čutil fiksne vrvi, ki se jih je oklepal na življenje in smrt. Vsakič, ko se je moral preprijeti, je tipal in obenem molil k vsem bogovom, da bi našel vrv. Tako se je skoraj zaletel v šotor, ko je dojel, da bo preživel. Tako ali drugače.
Tik pod vrhom, ko ga je opazil eden od alpinistov iz drugih odprav, je presenečen nad njegovo hitrostjo vzpenjanja skoraj padel v šok: »Pa saj ti tečeš na vrh brez kisika!« Res je, Christianu je pri vseh podvigih še bolj kot doseženi časi pomemben slog spoprijemanja s stenami, vrhovi gora, puščavami (ali cestami med kolesarjenji za trening). Vedno gre sam. Raje izbere ostrejše razmere kot milejše. Trenira pa tako, da po strmih meliščih vleče za seboj 40 kilogramov težko gumo, privezano okoli pasu, ali pozimi gazi čim globlji sneg. Seveda brez krpelj ali smuči. Za potrpežljivost, pravi.
Christian ima telo, ki mu omogoča te podvige. Zelo hitro se regenerira, prebavi približno do 1000 kcal več kot drugi in na višinski zrak se hitreje prilagodi. To mu je bilo dano v zibko.
Vseeno pa potrebuje veliko, veliko treninga in resnega dela z duševnostjo. Zato so njegovi časi na drugih visokih vrhovih še bolj fascinantni kot vzpon na Mt. Everest. Leta 2004 je za Kilimandžaro (Tanzanija, 5895 metrov) potreboval pet ur, 36 minut in 38 sekund. Gre za približno 45 kilometrov in 4445 višinskih metrov (svetovni rekord). Ali leta 2002, njegov prvi podvig skyrun, ko je za vzpon na Aconcaguo (Argentina, 6956 metrov), potreboval štiri ure 25 minut brez pomoči (tudi svetovni rekord). Opomba: vzpenjanje skyrun je izumil že umrli legendarni ruski alpinist Anatoli Boukreev. Gre za hitre vzpone na visoke vrhove, med katerimi nima tekač alpinist nobene vnaprej pripravljene trase, depojev s hrano ali pijačo in podobno. Čevlji, nahrbtnik, plezalna oprema. To je vse. Od tal do vrha.
Seznam Christianovih podvigov je dolg in bi jih težko uvrstili v eno samo rubriko. Plezalni vzponi: Huanya Potosi (Bolivija, 6088 metrov), prvenstveni vzpon v severni steni; Huascaran (Peru, 6768 metrov), smučarski spust; Šiša Pangma (Tibet, 8.046 metrov), južna stena, alpski slog in solo vzpon po Britanskem kuloarju; Dhaulagiri (Nepal, 8167 metrov), skyrun (350 metrov pod vrhom je po 18 urah moral obrniti) – za ta vzpon pravi, da je bil tako ali tako že predolg; Čo Oju (Tibet, 8201 meter), prvenstveni vzpon po deviški steni, smer Severna odisejada, Khan Tengri (Kirgistan, 7010 metrov), južna stena, prvenstvena smer Marmornati hrbet in tako naprej. Leta 2003 je tekel na andske šesttisočake kar v tekaških copatih, v katere je sam navrtal žeblje, in v šestih zaporednih dneh osvojil šest vrhov, od katerih omenimo samo najbolj znana dva, Huayna Potosi (Bolivija, 6088 metrov) v dveh urah in 28 minutah, in Illimani (Bolivija 6439 metrov), tri ure in 43 minut, ki sta seveda normalno dvodnevni alpinistični cilj. Lansko zimo je sam peš prečil 900 kilometrov dolgo bolivijsko puščavo Altiplano (brez podpore), na Elbrusu (5642 metrov) postavil še en rekord skyrun.
Za potrditev nedoumljivih dosežkov je Christian predvsem med norijami skyrun uporabljal ročni GPS, prek zapisa pa je nato skupina neodvisnih strokovnjakov preverjala, ali je nemogoče mogoče.
Bilo je.
Dejan Ogrinec