Večer, 14.06.06, Narava, gore in ljudje: Čez nekaj let naj bi vsi imeli varuha gorske narave
Čez nekaj let naj bi v vsakem planinskem društvu imeli varuha gorske narave
Ljudi primerno ozaveščati
Varuh naj bi sodeloval pri vseh naravovarstvenih temah v svojem planinskem društvu in domačem okolju - 59 varuhom se pridružujeta dva ducata novih
"Prejšnji konec tedna so se - tokrat na Erjavčevi koči na Vršiču - ponovno zbrali slušatelji usposabljanja za varuha gorske narave. Zdaj imamo v Sloveniji 59 varuhov gorske narave, cilj pa je, da bi čez nekaj let v vsakem od 245 planinskih društev imeli vsaj enega. Ta naj bi v društvu načeloma vodil odsek za varstvo narave.
Varuhi gorske narave morajo opraviti 72-urni tečaj, nato pa morajo napisati še seminarsko nalogo. Skupaj preživijo tri konce tedna, v katerih spoznajo kamnine, zakonodajo, rastlinski in živalski svet, aktualno problematiko onesnaževanja in uničevanja gorske narave nasploh, še posebej problematiko v zavarovanih območjih, in še kaj. Veliko je učenja skozi opazovanje narave na terenu. Tudi na Erjavčevi koči so šli slušatelji na kratek obhod in razdeljeni v pet skupin so reševali različne naloge. Koliko različnih zvokov tu slišite? Koliko vonjev zdaj vonjate? Kakšne posebne naravne znamenitosti opazite (Ajdovska deklica sploh ni bila problem - pojavilo se je le vprašanje, zakaj se zdi na sliki bolj izrazita kot v živo in poleg te naravne znamenitosti so opazili še nekaj drugih naravnih posebnosti, na katere bi bilo vredno opozoriti planince)? Ali vas tu kaj moti (pod skalo je bila škatla cigaret, ki jo je tam pustil neki nemarnež)? Koliko različnih rožic ste opazili ob poti (najuspešnejša skupina jih je na kratki poti naštela 18)? Katere posledice zime v naravi ste opazili? In ker je bila minulo soboto ravno dirka na Vršič, so skozi svoje oči opazovali tudi dogajanje ob njej na cilju in ob tem najbrž eni redkih opazili tudi gamsa, ki se je pred hrupom umikal navzgor po melišču, zvečer pa so, pravi udeleženka tečaja Fanika Wiegele, na parkirišču ob cesti na prelazu, kjer je bil cilj, opazili precej smeti, ki so ostale tam po dogajanju in jih je veter začel razmetavati...
Izobraževanje za varuha gorske narave vodi komisije za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije, nastalo pa je na pobudo "Rozi Skobe, œdolgoletne planinske vodnice, načelnice omenjene komisije. "Zdelo se mi je, da je pri izobraževanju za planinske vodnike in tudi nasploh premalo vsebin varstva narave. Zato sem začela razmišljati o tem, da bi pri planinski zvezi pripravili izobraževanje samo iz varstva narave, vanj pa bi se lahko vključili vsi ljubitelji gora - ni nujno, da so to planinski vodniki -, ki bi želeli vedeti več o gorski naravi. Naredila sem predmetnik in učni načrt, ki so mi ga moji gorski prijatelji pomagali izpopolniti. Prvo usposabljanje za varuha smo izpeljali leta 2002 pod vodstvom komisije za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije. Lani je program potrdil tudi strokovni svet RS za šport, tako da je zdaj tudi uradno priznano."
In kaj delajo varuhi gorske narave? Sodelujejo denimo pri načrtovanju planinskih izletov - če je npr. cilj izleta neka naravna znamenitost, ki iz kakega razloga ne prenese množičnega obiska, opozorijo na to in predlagajo obisk v manjših skupinah. Pomagajo tudi pri vodenju planinskih izletov, a prevzamejo le tisti del, ki zadeva varstvo narave; znali naj bi povedati kaj o naravnih znamenitostih in primerno opozoriti na to, kako ravnati, da jih bomo ohranili še zanamcem, hkrati pa je njihova naloga tudi, da izlet popestrijo. "Nekaterim planincem resda zadostuje že to, da osvojijo vrh, drugi pa želijo ob tem izvedeti še kaj več o naravi, o poti. Varuhi poznajo tudi zavarovane rastline in živali. Vse zavarovane rastline so videli na tečaju bodisi v naravnem okolju bodisi na sliki in vedo, zakaj so zavarovane, zakaj so ogrožene, od kdaj so zavarovane," pravi Skobetova.
"Skrb za redke rastline
Poleg tega naj bi varuh gorske narave sodeloval pri vseh naravovarstvenih temah v svojem planinskem društvu in domačem okolju. "Zadnje čase je na primer veliko problemov s kolesarjenjem po planinskih poteh. Vemo, da so naši markacisti z velikim delom in naporom označili oziroma uredili planinske poti in da vložijo mnogo truda v to, da jih ohranijo, kolesarji pa na teh poteh včasih marsikaj izničijo. Kot je na tečaju povedal predavatelj "mag. Martin Šolar iz Triglavskega narodnega parka, naj bi znal varuh gorske narave v svojem okolju kolesarjem povedati, po katerih poteh lahko vozijo. Ali pa da znajo v svojem okolju opozoriti na neko rastlino, ki je endem in torej raste samo na območju njihovega planinskega društva - treba je razmisliti o tem, kako jo zaščititi. Organizirati pa morajo tudi očiščevalne akcije, ki sicer niso več tako pogoste kot nekoč, a so še vedno zelo pomembne, ker z njimi opozarjamo. Varuh naj bi tudi sodeloval pri gradnji planinskih koč, tedaj ko se gradijo čistilne naprave, ko se odloča, kateri vir energije je najbolj primeren za kočo in najmanj ogrožajoč za naravo in podobno," razlaga Rozi Skobe. "A najpomembnejša naloga je ta, da znajo ljudi primerno opozoriti, poučevati, ozavestiti. Po tečaju slušatelji ne postanejo nadzorniki, ampak samo opozarjajo. Po tem se razlikujemo od nadzornikov v Triglavskem narodnem parku."
In kaj menijo nekateri udeleženci tečaja? "Sem učiteljica geografije in vodim tudi planinski krožek na naši osnovni šoli. Na tečaj sem se prijavila zato, da izvem čim več o varovanju narave. To znanje pride zelo prav ne samo pri vodenju planinskih izletov, ampak tudi pri šolskih ekskurzijah. Poleg tega delam v planinskem društvu, tako da je to vse povezano. Tu sem res spoznala precej novega, vidim, kako oni povedo te vsebine, in zdaj je to treba prenesti mladim," pravi "Slavica Panjan iz Metlike. Tudi "Jože Topolovec iz PD Pohorje iz Zgornje Polskave je bil zelo zadovoljen. "V društvu imamo tri vodnike in pet markacistov, področja varovanja narave pa še nimamo "pokritega". Zdaj nameravamo ustanoviti odsek za varstvo narave in zato sem se odločil za ta tečaj, da bi pridobil več znanja. Zelo sem zadovoljen: bolje sem spoznal rastlinski svet - izvedel sem recimo, da imamo na območju našega planinskega društva dve zaščiteni rastlini, močvirsko logarico, ki raste samo na območju Polskave, Pesnice in še enega kraja in pa eno vrsto praproti -, bolje sem spoznal živalski svet, kamnine, pa tudi organizacijske sheme, zakone in konvencije. Seminar se mi zdi zelo dober, všeč mi je, da je precej usposabljanja na terenu, tudi predavanja so zanimiva," je povedal in dodal, da bo v seminarski nalogi opisal omenjeni dve rastlini in pa problematiko varovanja narave v svojem okolju.
Tatjana Vrbnjak