Napovednik članka o znameniti železniški progi na Jungfraujoch (3454 m)
Igor Fabjan/Gea - avgust 2014
Najvišja gorska železnica v Evropi (3454 m)
Davnega leta 1912 so v Švici odprli še danes najvišje ležečo gorsko železnico v Evropi, po kateri potnike pripeljejo kar 3454 m visoko.
Igor Fabjan: O njej so začeli drzno razmišljati že v šestdesetih letih 19. stoletja, opogumljeni z uspešnim delovanjem prve gorske železnice v ZDA, ki še danes vozi na goro Mount Washington (1917 m).
Švicarji so nameravali progo speljali na kar 4158 m visoki vrh Jungfrau (Devica), a jim ni uspelo dobiti investitorjev. Nekaj desetletij kasneje se je za projekt začel zanimati industrialec Adolf Guyer-Zeller (1839–1899), ki je videl v progi možnost za razvoj turizma v alpskih dolinah bernskega kantona. Leta 1894 je dobil koncesijo za izvedbo drznega projekta. Z ročnim izkopavanjem so začeli pri začetni postaji Kleine Scheidegg (2061 m), do katere je iz doline že vodila gorska železnica. Leta 1898 so odprli prvo postajo (Eigergletscher) na trasi nastajajoče proge ob vznožju markantne gore Eiger.
Naslednje leto je Adolf Guyer-Zeller umrl, toda dela so se nadaljevala. Graditelje je čakal najtežji del, saj so morali skopati več kot 7 km dolg predor v živo skalo dveh štiritisočakov. Leta 1903 je bila dokončana prva postaja v tunelu (Eigerwand). Tu so prebili zunanjo steno predora in tako z galerije omogočili veličasten razgled z Eigerjeve severne stene. Leta 1905 je bil končan odsek proge do druge podzemne postaje Eismeer (3160 m). Tudi tu so uredili razgledno galerijo in začasno turistično postojanko. Predvidena denarna sredstva niso zadoščala za nadaljevanje načrtovanega projekta, zato so spremenili načrt in se odpovedali gradnji do vrha Jungfrau. 21. februarja leta 1912 so po šestnajstih letih prevrtali zadnji del trase skozi ledenik Aletsch.
1. avgusta 1912 je bila uradno odprta najvišja gorska železniška proga v Evropi in prvi gostje so se pripeljali do postaje Jungfraujoch (3454 m). Strošek gradnje je bil na koncu 16 milijonov frankov, skoraj še enkrat toliko, kot so predvideli. Delavci so večinoma prihajali iz Italije in mnogi so zapustili svoje domove za več let. Trideset izmed njih je med delom z eksplozivom žal tudi izgubilo življenje, na kar spominjajo pomniki na zgornji postaji ...
Več v reviji Gea (avgust 2014)