A letos se je slovenski alpinist vrnil v domovino še bolj razočaran in pretresen. Ne le da mu vrha ni uspelo osvojiti, bil je tudi priča ene največjih tragedij v zgodovini osvajanja himalajskih vrhov in zadnji, ki je videl in govoril s trojico alpinistov, ki so nato za vedno izginili nekje na območju K2. Med njimi je bil tudi John Snorri, s katerim sta lani postala dobra prijatelja, saj sta bila oba člana odprave na zimski K2.
Izkušeni himalajec, stal je namreč že na vseh treh najvišjih vrhovih sveta, nam je poslal dolg zapis, v katerem je strnil svoje izkušnje pri letošnjem osvajanju K2.
So bili sploh na vrhu?
Rotar je med drugim zapisal: »Usoda trojice za zdaj ostaja skrivnost. Rodilo se je na desetine različnih idej o tem, kaj bi se jim lahko zgodilo in kaj je razlog za njihovo izginotje. Ena izmed njih pravi, da fiksnih vrvi nad štirico ni bilo (kar poveča zahtevnost vzpona, op. a.). Javne obtožbe je podprl tudi Nazir Sabir, pomemben Pakistanec in alpinistična legenda, ki pravi, da naj bi Šerpe, ko so vrh osvojili, porezali vrvi in s tem pripomogli k smrti trojice. Osebno gospoda dobro poznam. Je zelo spoštovan in po občutku človek, ki si ne bi izmišljeval dejstev zaradi medijske pozornosti. Če sklepamo, da vrvi ni bilo oziroma jih niso porezali na poti navzdol, se seveda pojavi vprašanje, ali so Šerpe sploh osvojili vrh. Povratek v alpskem stilu po pobočjih modrega ledu z naklonom od 60 do 70 stopinj na višini 8300 metrov se, ne le meni, ampak tudi preostali alpinistični srenji zdi nemogoč, sploh pa v tako kratkem času. Pomembno je poudariti tudi dejstvo, da je John Snorri želel naskočiti vrh v istem vremenskem oknu kot skupina Šerp, ki naj bi kasneje vrh osvojila, vendar je direktno s strani Mingme G dobil informacijo, da ne bodo šli proti vrhu, vendar le do trojke, da preverijo opremo in šotore v taboru tri. Če bi Snorri naskočil vrh v istem vremenskem oknu, bi ga najbrž osvojil, ker je domnevno to uspelo tudi Šerpam, in se najbrž vrnil tudi v dolino.«
Edini kos podvigu
Tomaž Rotar se je leta 2017 povzpel na vrh Mount Everesta, leta 2018 na K2, leto pozneje pa še na Kangčendzengo. Pred lanskim poskusom, osvojiti K2 pozimi, je največji poznavalec dogajanja v Himalaji Tone Škarja dejal: »Čeprav Tomaž Rotar uradno ni alpinist oziroma odprava ni načrtovana s strani KOTG, ta trenutek med Slovenci ne vidim nobenega drugega, ki bi se lahko lotil tega podviga. S svojimi vzponi je dokazal, da je vrhunski in občudovanja vreden alpinist.«