Dnevnik, 19.05.2004 – Ivan Krasko: Na skupščini planinske zveze so ugotovili, da bo treba poskrbeti za zavarovanje vseh obiskovalcev gora ...
Planinsko zvezo Slovenije čaka veliko nalog
Na skupščini planinske zveze ugotovili, da bo treba poskrbeti za zavarovanje vseh obiskovalcev gora
NOVO MESTO - Planinska zveza Slovenije (PZS) je ena najštevilnejših organizacij pri nas, saj šteje več kot 60.000 članov. V soboto je bila v novomeškem kulturnem centru Janeza Trdine skupščina PZS. Tako je organizacija, ki šteje kar 110 let, počastila tudi jubilej novomeškega planinskega društva, ki je letos proslavilo 90-letnico dela.
Vstop Slovenije v EU je tudi za slovenske planince nov izziv, ki terja veliko dela. "Treba bo prevzeti evropske standarde in zavarovati gornike, kakor to počno povsod po Evropi. Tisti, ki se bodo podali v gore, bodo morali biti zavarovani. Kajpak bodo imeli vsi člani PZS pri takem zavarovanju ugodnosti. Upam, da bo to med drugim tudi pripomoglo, da bo zopet začelo naraščati število članov PZS. Ugotavljamo namreč, da ob nenehnem povečevanju obiskov gora vsako leto sedem do osem odstotkov članov preneha plačevati članarino," pravi predsednik PZS Franci Ekar.
Skupščina je bila tudi priložnost, da planinci proslavijo še en pomemben jubilej. Minilo je namreč 25 let od prvega vzpona Slovencev na najvišjo goro sveta. Devetega maja sta na vrh Mount Everesta stopila Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik, nekaj dni pozneje pa še Stane Belak - Šrauf, Stipe Božić ter serdar Ang Pu. O tem je v soboto spregovoril vodja tedanje odprave Tone Škarja. Slovenski vzpon bo ostal v zgodovini zapisan med drugim po tem, da so Slovenci odšli na vrh po najtežji poti. Od dosedanjih 25 poskusov ponovitve slovenske poti je to doslej namreč uspelo le eni odpravi.
Obiskovalci slovenskih gora postajajo žal vedno manj prijazni do narave. "Očitno je, da moramo posvetiti več pozornosti vzgoji tistih, ki gredo v gore," pravi načelnica komisije za varstvo gora Rozalija Skube. Zato je PZS uvedla varuha narave. Leta 2001 je seminar o tej pomembni funkciji uspešno končalo 17 članov, naslednje leto 15, letos pa tečaje obiskuje 30 poslušalcev. V PZS si prizadevajo, da bi z leti prav vsako društvo imelo svojega varuha.
Planinci imajo veliko načrtov, eden pa se zdi predsedniku PZS še posebno pomemben. "Je že res, da je slovenščina postala uradni jezik v EU, tudi meje so bolj odprte, a naloga slovenskih planincev je, da še posebno negujemo slovenske mejne vrhove, da bi ti ostali slovensko prepoznavni."
V soboto so v Novem mestu opozorili na še en problem. Ni naključje, da se v slovenskih gorah dogaja toliko nesreč in nezgod. Danilo Škerbinek, podpredsednik PZS, je povedal, da so opravili anketo o tem, kako so opremljeni obiskovalci gora. Slabo so opremljeni prav tam, kjer bi morali biti dobro. Tako je anketa pokazala, da je pri turnih smukih, torej tam, kjer bi morali smučarji imeti cepin in dereze, imelo tako opremo le 31 odstotkov anketirancev, kar 38 odstotkov anketiranih pa sploh ni imelo opreme.
Ivan Krasko