Večer, Vrt, narava, gore - Jože Praprotnik: Dovška Baba je kar lahko dostopna gora tudi v zimskih razmerah, ko je visokogorje še v globokem snegu.
Previdnost nikakor ne bo odveč, še posebno, če kak dan pred predvidenim vzponom ta del Karavank na sveže pobeli sneg in se novi sneg ne sprime s poledenelo podlago, posledica pa je plaz. Kajti vse poti, ki iz Zgornjesavske doline vodijo na karavanške vrhe (na Vajnež, Golico, Kepo, Babo, Trupejevo poldne), so zaradi južne lege sicer ob tanjši snežni odeji toliko bolj poledenele.
Dovška Baba je priljubljen cilj planincev tudi zaradi imenitne soseščine očaka Triglava onstran doline. Palice, dereze, nahrbtnik s pijačo in kakšno malenkostjo za pod zob vzemimo s seboj na pot. Zapeljimo se v vas Dovje in nad njo do male vodne elektrarne Mlinca, v grapi istoimenskega potoka. Za njo je na levi manjše parkirišče, za njim pa steza, ki vodi v gozd in navkreber ter rahlo v desno. Lahko se odločimo za počasnejši, lahkotnejši vzpon po cesti, zlasti če vlečemo s seboj sani ali nimamo kondicije. V nasprotnem primeru se lahko odločimo za planinsko pot. Cesta vodi v blagem klancu, tudi pod znamenito Blažčevo skalo (sem hodijo poleti plezat), polagoma do Raven in je pozimi sankališče. Zavijemo levo in nato spet desno ter nadaljujemo pot pod Belo pečjo vse do planine Dovške Rožce. Planinska pot in ta cesta se nekajkrat srečata, obe ponujata lepe razglede na triglavske sosede onkraj doline. Od Bele peče tja gor do planine Dovške Rožce je klanec spet bolj znosen in tu bodo v skalovju na levi že čez nekaj mesecev vzcveteli prvi avriklji, prav pod planino, kjer jo cesta zadnjič ubere v levo, pa na strmih tratah tiste grape nekaj kasneje šopi ključavnic. S planine Dovške Rožce do vrha Babe imamo zdaj le še slabe pol ure hoje po pomrznjenem snegu. Vrh je nevarna reč, saj je past napihanega snega, boljši je postanek nekaj metrov pod njim, z razgledom po Koroški in njenih jezerih ter ob res lepem vremenu tudi po oddaljenih tritisočakih.
Ob sestopu se velja ustaviti na planini Rožci, kjer se bomo usedli in nastavili soncu ter se seveda tudi primerno okrepčali.
Jože Praprotnik