Matjaž Čuk: 14. oktobra 2012, (47.) etapa Baluwa (1240 m) - Tribeni (1470 m)
Ko domačin ugotovi, da je lažje z rakšijem, kot z mano ...
Dolina, po kateri teče reka Sano Bheri, se je spremenila. Še včeraj je bila široka, s položnimi bregovi, danes pa se je dramatično zožila.
Pobočja na obeh straneh so strma in težko prehodna. Kljub temu je steza dovolj široka in udobna, da varno vodi ljudi in karavane živali čez vrtoglava, ponekod povsem navpična mesta. Tu vlada globoka senca. Številni vzponi in spusti uporabljajo naravne prehode – pot so nadelali tam, kjer je najlažje. Tu ni prostora za vasi, a tam, kjer surova narava le malce popusti, je našla svoj prostor osamljena hiška, ki ponuja okrepčilo in pijačo za lačne in žejne popotnike. Kraj se imenuje Dev Khola in je priložnost za malico. V naslednjih dve ali treh urah baje ne bo ničesar.
Siti odhajamo naprej. Po dobri uri se dolina razširi. Reka Sano Bheri zavije ostro v desno. Sonce se je danes že pokazalo na trenutke. A sedaj, ko sledimo reki v desno nas pred njim ščiti severna lega. Še uro naprej je naslednja vasica Djama Bagar. Spet smo lačni – tu bo naše kosilo. V hiši se je nabralo veliko ljudi, a prišli smo prvi, še pravi čas, da ne bomo predolgo čakali nanj.
Popoldanski dve uri hoje sta za razliko od nekaj prejšnjih dni zelo udobni. Severozahodna lega in gozd nas ščitita pred žgočim soncem, ki nam je danes prizaneslo. Hvala prijatelj, se vidimo v naslednjih dneh, ko odhajamo v gore!
Vas Tribeni, kjer naj bi bili po pripovedovanju domačinov hoteli, je sila skromna. Tri hiše, en pijan domačin, ki se sprva zelo trudi z menoj, saj sem nevsakdanji primerek in dogodek v tej vasi - potem pa hitro ugotovi, da se je bolje in predvsem lažje posvetiti rakšiju, s katerim se zelo dobro razumeta, kot pa čudnemu, zaprtemu turistu, ki povrh vsega ne pokaže prav nobenega zanimanja za pogovor, še manj za druženje.
Razočaranje – nobenega stola, da bi se človek pošteno vsedel, soba temna, vrata nizka in ozka skozi katere le s težavo zlezeš notri, postelja trda, lesena deska.
Zebe me, čeprav smo dokaj nizko in ni mraza. Popoldne preležim v postelji.
Večerja mi ne paše po zelo, zelo dolgem času. Kljub temu, da vzamem čisto malo riža, nekaj le-tega ostane na krožniku, kar se mi letos še ni zgodilo.
Ne, to ni dober znak. Počutim se dobro, a sem čudno utrujen. Upam, da se me ne loteva kakšna bolezen. Mika me, da bi si pomeril vročino, a se mi ne ljubi brskati po vreči. Raje se zleknem pod toplo spalno vrečo.
Samo, da se naspim.
Jutri je nov dan.
Hoja 6 ur. Vreme sončno, cel dan. Temperatura zunaj 17,1 °C, v sobi 20,0 °C. Prenočevanje v nepalski domačiji, v vasi Tribeni (1470 m).
Matjaž Čuk