Dotik: Tudi Tin je pred izletom na goro potegnil in prebral nekaj Sandijevih kart, čisto nič povezanih s planinarjenjem, ne vedoč, kakšen vpliv na doživetja bodo imele.
Tinova igra
Manj kot en dan je minil, odkar je Tin z anTonom odšel z gore. Danes se vrača s prijateljema, sosedovima otrokoma, in njunimi starši. Na vrhu neprijetno piha, hitijo v zavetje koče. Bili so dogovorjeni, da gre Barbi naprej in oskrbnika vpraša (prepoznala ga bo po obritih laseh in dolgi bradi), ali je danes prišel gor Tin. Slavko se čudi: "Včeraj je bil tu z anTonom. Kaj bi moral priti tudi danes?" Barbi ostaja odprtih ust, ni zvedela, da je bil Tin še včeraj na gori.
 |
Notranje jedro je poosebljena duhovna hierarhija v nas samih, ki nas bliža bogu in v nas uprizarja tiste spremembe, ki so nujne, da začnemo poslušati samega sebe in se sprejmemo v svoji notranji samopodobi. |
Prišli so z juga, s Sviščeve planine, od Gabrijela. Tomi je pri svojih otrocih skušal zbuditi zanimanje za izlet z opazovanjem rožic in zanimivih živalic. Sine Tane je pokazal domiselnost: ko si je zamislil postanek, je začel z velikim zanimanjem opazovati navaden kamen na poti. Sestra Pupi je imela zalogo pozitivne narave in vsi skupaj so šli zlahka naprej. Veselili so se, ko jih je Tin peljal do ostankov snega, kjer so se kepali, ponosno jih je peljal na lep kraj s Slonovo skalo.
 |
Božja ljubezen in vseprisotnost v nas samih nam daje moč, da se zoperstavimo vsem oviram in težavam, ki jih zmoremo sproti reševati in postati zgled in vzor vsem ostalim. |
Na vrsti je planinska klasika: dober topel obrok, počitek in nekaj zabave. Preden bi na vrsto prišla ploha, je Tin želel iti v dolino, izlet bodo zaključevali ob vodi. Stopijo pred kočo, za katero že čaka črn oblak. Igorja ni z njimi, edini bi vztrajal, da počakajo v koči, vendar bi Tin potem rekel 'Zbogom, kopanje v jezeru'. Naredijo lep ovinek čez brezpotni gorski vrtiček, zeleno preprogo iz trav in z rožnimi vzorci. Na označeni poti začutijo prve kaplje. Nebo je sivorjavih oblek in oblak brez oblik jih zaliva povprek. Tomi pozna skavtski recept: "Takoj se skrijmo pod kakšno drevo." A kaj, ko so najbližja drevesa več kot pol ure daleč.
 |
V vseh živih bitjih najdemo ljubezen, ko se jim odpremo v brezpogojni ljubezni do Stvarnika, ki nam je dal možnost, da živimo v tako prelepem okolju, polnem Božje vseprisotnosti. |
Hladen tuš jim spira iz glave misli na kopanje, premočene hlačnice se jim lepijo na stegna, prekratek anorak Tinu zamaka pod pasom in pri avtu si morajo vsi preobleči vse, do kože. Tomi ve, s kakšnim navdušenjem je Tin govoril o kopanju kot sestavnem delu izleta, zato ga pusti, da se sam odloči za jezero, preden bi na odcepu zavili kar proti Dolenjski. Nad Rešetom se vsi trije otroci zabavajo v vodi, ki je toplejša od zraka, odrasla dva pa le gledata v zrak, tak je njihov pravi konec izleta.
 |
Vsakodnevni opravki nam niso v breme, ko z ljubeznijo do svoje družine živimo urejeno življenje, ko se razdajamo za svoje bližnje, jim dajemo najboljšo osnovo in popotnico dviga družbenih norm v nas samih. |
Podobice s citati: Sandi Dolinar, Karte Božje posvetitve
Iztok Snoj