Večer, Podravje - Darja Lukman Žunec: Sodelovanje Slovenije in Madžarske pri oblikovanju poti sv. Martina Tourskega bo obrodilo sadove tudi v Slovenskih goricah.
V občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah so prepričani, da jim jezero in stari trg z znamenitim samostanom in s cerkvijo dajeta izredno dobro izhodišče za razvoj turizma. Medtem ko za jezero še vedno snujejo najprimernejše projekte - radi bi uredili kamp in turistično-rekreacijski center z manjšim bazenom ter s privezi za čolne, pa so precej daleč tudi že s projektom obnove samostanske kleti. V njej bi namreč radi uredili eno od promocijskih in izobraževalnih postaj ob evropski kulturni poti sv. Martina.
Samostanski kompleks ob južni strani cerkve je star že več kot 350 let in je nastal potem, ko so trg Sveta Trojica prevzeli avguštinci. Po razpustu samostana leta 1787 so avguštincem sledili svetni duhovniki, leta 1854 pa so prišli frančiškani, ki samostan upravljajo še danes.
Frančiškanski samostan je širše znan predvsem po svoji bogati knjižnici, dragocena umetniška dela pa odlikujejo notranjost cerkve ob samostanu.
Ker bi samostanski kompleks radi še bolj približali obiskovalcem, so se v občini že pred leti pridružili številnim občinam, v Sloveniji in na Madžarskem, ki so povezane z dediščino sv. Martina. Poleg trojiške občine se je v projekt denimo vključila tudi hajdinska občina s svojo cerkvijo sv. Martina.
V občini so zdaj že pripravili vse potrebno za podpis pogodbe o sofinanciranju obnove kleti z denarjem iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je vezan na izvedbeni program sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko. Vanj so vključeni številni kraji v obeh državah, ki so se zavezali k ohranjanju Martinove dediščine oziroma k oblikovanju kulturne poti sv. Martina Tourskega po Savariji. Gre predvsem za vzpostavitev boljših pogojev za razcvet romarskega turizma, a tudi za pritegnitev drugih obiskovalcev, da na zanimiv in izviren način izvedo še kaj zanimivega o tem svetniku.
V frančiškanskem samostanu bodo v kleti, ki ima več etaž, uredili večnamenski protokolarni in razstavni prostor ter vinsko zbirko domačega vinogradniškega društva. Za projekt naj bi porabili okrog 122 tisoč evrov evropskih sredstev in 14 tisoč evrov državnega razvojnega denarja. Dodatno bodo celostno turistično-informacijsko podobo občine izboljšali tudi z denarjem iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, iz programa Leader, od koder si obetajo še 7580 evrov.
Iz zgodovine
Trojiški samostanski kompleks je nastal v letih med 1665 in 1692. Na upodobitvi iz leta okoli 1731 že ima podobo dvonadstropnega poslopja z južnim in še ohranjenim podkletenim vzhodnim traktom, ki pa se takrat stare cerkve še ni dotikal. Do stika z novo cerkvijo je prišlo šele po njeni zgraditvi leta 1740. Vzpostavili so okenske osi in samostanskemu kompleksu dali enotno pročelje. Južni trakt v sedanji podobi pa je iz začetka druge polovice 19. stoletja.
Darja Lukman Žunec