Urban Golob: S Sellinimi fotografijami sem se srečal pred dobrimi 10 leti na filmskem festivalu v Gradcu. V preddverju velike dvorane so bile postavljene njegove fotografije večjih formatov, ki jih je pred 100 leti posnel v Alpah in v Karakorumu.
Lahko rečem, da sem pred njimi preživel vsaj toliko časa kot v dvorani, kjer so vrteli filme. Toda med filmskimi mojstrovinami je vsaj zame odstopal film, kjer smo lahko videli tudi fotografskega mojstra Sello na delu v gorah Pakistana. To morda ne bi bilo niti nič posebnega, če ne bi šlo za restavriran del dokumentarca, ki so ga posneli leta 1909 ...
Celoten zapis in fotografije na Fotografski in plezalni grifi >>>
na odpravi vojvode Abruzzija, ki je prodirala na ledeniku Baltoro proti drugi najvišji gori sveta, K2. Čeprav je šlo le za manj kot deset minut restavriranega filmskega materiala, je vsa zadeva pustila name velik vtis ne samo z zgodovinskega vidika ampak tudi s fotografskega. Lahko smo videli, kako so nastajali posnetki tistih fotografij, ki so visele pred dvorano.
Poleg velikega fotografskega znanja je šlo pri teh fotografijah tudi za velik logistični podvig. Vittorio Sella je moral iz rodne Italije v osrčje Karakoruma spraviti velik in težek lesen fotografski aparat skupaj s težkim stativom. Seveda so takrat slikali na steklene plošče in te so morale preživeti – tako kot kamera – vso pot z ladjo do Karačija in potem z različnimi prevoznimi sredstvi do Skarduja, kjer so začele gorniški del svojega popotovanja na hrbtih baltskih nosačev. Ko je gospod Sella nanje spravil izbran motiv, jih je bilo treba vse skupaj spraviti še nazaj v Italijo To pa je nekaj drugega kot danes, ko vse stlačimo na digitalno kartico oz. si pomagamo še s kakšnim prenosnim trdim diskom. Čisto nekaj drugega pa je tudi tehnična kvaliteta tistodobnih fotografij, ki se jim noben moderni digitalni stroj niti približno ne more približati.
Gospod Vittorio Sella seveda ni fotografiral samo na svojih dolgih poteh, ki jih ni bilo malo, ampak je zaslovel predvsem s svojimi fotografijami Alp. Sicer je Sella (1859-1943) izhajal iz premožne družine z zelo vplivnimi sorodniki. Oče, katerega podjetje je Vittorio prevzel po njegovi smrti, je bil industrialec in eden prvih fotografov v Italiji, njegov stric Qantino pa je bil tudi predsednik italijanske vlade in je svojega nečaka navdušil za hribe. Svojo plezalsko strast je Vittorio združil s fotografskim znanjem in tako rekoč povsod vlekel svoj aparat formata 30 x 40 cm. Sam je trikrat vodil odprave v Kavkaz, udeleževal pa se je odprav, ki jih je organiziral vojvoda Abruzzi in bil z njim na Aljaski (1897), v Afriki na Ruwenzoriju (1906), od koder je prinesel prve fotografske posnetke sploh, leta 1906 pa se vojvodi pridružil na poti pod K2.
Urban Golob