Urban Golob: Ko me je pred dvema letoma v nekem plezališču pobaral alpinist Tomaž Žganjar o tem, da ima pripravljen avtorski glasben projekt in če bi kot bobnar sodeloval pri tem, nisem niti malo premišljeval.
In to kljub temu, da je bila takrat pri meni že nekajletna pavza kar se tiče igranja kakršnekoli muzike. Še približno leto je potem preteklo, da je zazvonil telefon in stvar je stekla. Zasedba inštrumentov in ljudi je bila majhna in kompaktna: Kitara, kontrabas in bobni, - oziroma Tomaž Žganjar, Boris Kofol in sam - pri čemer je pomembno to, da smo bili vsi, ki smo sestavili ta trio, nekoč vsaj pol - če ne popolni glasbeni profesionalci, ali celo popolni poklicni glasbeniki, ki smo igrali v številnih zasedbah od Plesnega orkestra RTV Ljubljana do Malih Bogov, sicer spremljevalne skupine Vlada Kreslina. Predvsem pa smo bili enotni v dejstvu, da smo vsi trije – alpinisti. Začele so se vaje, gradivo se je oblikovalo, nastalo je dvanajst avtorskih skladb, ki jih je bilo treba posneti. Kot eden redkih, če že ne edini alpinistični bend ne samo pri nas ampak tudi na svetu, smo izoblikovali instrumentalne skladbe, ki so vse bolj ali manj povezane s hribi.
Nadaljevanje/celotna objava na Fotografski in plezalni grifi >>>