Red Bull X-Alps: čez Alpe, po zraku … ali peš!
850 kilometrov
čez Alpe, po zraku … ali peš!
Priti čim hitreje z Avstrijskega ledenika Dachstein do Monaka! Z jadralnim padalom.
Tistim, ki so v šoli špricali zemljepis se morda zdi enostavno, drugim niti ne. Še več, večina misli, da gre za šalo. Dachstein namreč domuje sredi avstrijskih Alp, Monako pa leži daleč na zahodu, na obali sredozemskega morja. Loči ju 850 kilometrov zračne črte, da o najvišjih gorskih grebenih na poti niti ne govorimo.
A ne gre za šalo! Daleč od tega. Gre za eno najtežjih jadralnopadalskih preizkušenj, avanturo podprto z najsodobnejšo tehniko, ki bo poskrbela, da se bo dogajanje lahko preneslo v sleherno dnevno sobo.. pravzaprav na slehern računalniški ekran. Trideset izbranih športnikov se bo spopadlo z izzivom in v kakih dveh tednih bodo najboljši pristali v cilju. Nekateri bodo obupali že na začetku, drugi morda tik pred ciljem, tretji nekje vmes, vse skupaj pa bomo navadni zemljani spremljali v živo, iz udobnega domačega naslonjača, naskrivaj v službi ali s prijatelji v kakšnem internetnem kafiču. Kako? Berite dalje.
Tekmovanje Red Bull X-Alps je že v svojih prvih izdajah leta 2003 in 2005 veljalo za tehnološko izredno podprto, letošnja izvedba pa je naredila še korak ali dva naprej. Vsak tekmovalec bo med avanturo poleg GPS sledilne naprave uporabljal tudi Nokijinega zbiralca nagrad - mobilnik N95. Ta bo poskrbel za prenos podatkov od tekmovalca do programja v logističnem centru, kjer bodo obdelani poslani na uradno spletno stran http://www.redbullxalps.com. Tam bomo svojega junaka lahko spremljali kot piko na Google Earth zemljevidu, najnoveša tehnologija pa bo omogočila, da bomo ob vsakem trenutku lahko pogledali tudi kakšna je dejanska razdalja med dvema tekmovalcema ali pa tekmovalčeva oddaljenost od štarta ali cilja. Poleg tega so tekmovalci na spletni strani že začeli objavljati svoj dnevnik, kar bodo počeli tudi med tekmovanjem, sistem pa bo zabeležil lokacijo s katere bo vnos v dnevnik opravljen. Tisti, ki bodo dogajanje spremljali preko spletne strani, bodo potem na tem mestu na zemljevidu videli malo okence s prvimi besedami zapisa in seveda vabilo k branju “naprej”. In da ne ostanemo pri pikah in besedah- Nokijin N95 omogoča tudi fotografiranje in snemanje, 5 miljonov težak senzor pa omogoča snemanje v DVD kvaliteti. Tudi večino teh posnetkov bo moč videti preko spletne strani, nekaj pa jih bodo uporabile tudi TV postaje, ki bodo poročale o dogajanju.
Ob vsem tem tako ni razloga, da Slovenci ne bi mogli v živo navijati za svojega predstavnika, Simona Čopija, ki je bil skupaj s spremljevalko Marino Istenič med trideseterico izbran izmed kandidatov s celega sveta. Dvainštiridesetletni gorski reševalec, alpinist, ekstremni smučar in seveda jadralni padalec iz Mosta na Soči pravi, da mu je ravno letenje najljubše med športi, prednost pred njim pa daje le svojima dvema otrokoma. “Zadnja dva tedna sem le tekel in hodil, saj vreme ni omogočalo kaj konkretnejšega.. No, formo sem preizkusil na 6. gorskem maratonu v Podbrdu, kjer sem v 35 kilometrih pretekel 5100 višinskih metrov. Sicer pa imam veliko dela tudi z organizacijo vsega, iskanjem sponzorjev in podobnega. Slabo vreme torej ni vedno slaba stvar,” je Simon zapisal v svojem online Red Bull X-alps dnevniku.
Par trpežnih čevljev in padalo, pa na pot!
Trideset tekmovalcev se bo 23. julija na avanturo zapodilo z avstrijskega ledenika Dachstein in se le z nogami in padalom poskusilo najhitreje, a največ v 20 dneh, prebiti po dolgem čez Alpe, do Monaka. Drug način potovanja ni dovoljen, ima pa vsak tekmovalec tudi spremljevalca, ki z avtomobilom, kombijem ali bivalnikom sledi svojemu varovancu kolikor le more in skrbi za logistiko, informacije in seveda hrano, posteljo … Vremenske razmere bodo nedvomno krojile usodo vseh in po izkušnjah iz preteklih tekmovanj, se tudi letos zna zgoditi, da bo hoja za večino predstavljala več kot pol poti. Dež ali celo sneg, slaba vidljivost, veter in druge nevšečnosti lahko pošteno vplivajo na usodo jadralnih padalcev in največkrat kaj drugega kot dobra oblačila, s katerimi bo tokrat vse udeležence opremil Peak Performance in pot pod noge, ne pride v poštev. “Misliš, da boš imel lep letalni dan in da boš dosegel lepo daljavo po zraku, potem pa padeš v luknjo, ne najdeš stebra in
scuriš v kako ozko dolino bogu za ritjo. Potem dva dni hodiš do tja, kamor bi moral prileteti po dveh urah,” je po udeležbi na prvem tekmovanju leta 2003 povedal edini slovenski predstavnik doslej, Uroš Rožič, ki je takrat avanturo končal na odličnem 6. mestu.
Simon in Marina bosta poskusila ta rezultat letos še izboljšati, cela Slovenija pa ju bo lahko spremljala in vzpodbujala preko spleta (RedBullxAlps.com), ter z njim delila srečne in nesrečne trenutke. Ne pozabite torej! Začnemo 23. julija, kakšna dobra beseda, v knjigo gostov na omenjeni strani, pa bo naša dva borca zagotovo razveselila.
Tomaž Košir