AK Črna - Igor Radovič: Vsi soplezalci so na dopustih, zato sem se v ta 400 m visok greben, ki je bolj podoben razu kot pa grebenu, včeraj (3. avgust) zvečer odpravil sam.
Že doma sem se odločil, da se bom izognil hudi vročini ter polovico grebena preplezal zvečer, drugo polovico pa zjutraj. Zato sem vzel s sabo vso opremo za bivak.
Začel sem malo pred 20. uro in do mraka dosegel leseno piramido, ki so jo na razu postavili Jezerjani. Ogledal sem si, kje se bom danes zjutraj spustil v škrbino ter nadaljeval po kar zračnem grebenu do markirane poti, ki vodi na Kočno. Od piramide sem se spustil kakih 40 m nazaj in si pripravil udoben bivak. Opazoval sem zvezdnato nebo in razmišljal o moji majhnosti in časovni nepomembnosti mojega življenja v primerjavi s prostranim in večnim vesoljem. A prijetna glasba iz majhnega radia in veter, ki je pozibaval cvetje na moji levi strani sta me hitro zazibala v spanec. Spal sem imenitno in ob 6. zjutraj sem se moral prav na silo spraviti iz spalne vreče, če sem hotel uiti žgočim sončnim žarkom. Bil pa sem dobro razpoložen in komaj sem čakal, da odkrijem skrivnosti izpostavljenega raza, ki me je čakal. Tokrat sem v nahrbtnik vtaknil samo čelado in 6 m dolgo pomožno vrvico, ne pa tudi osnovne plezalne opreme, kot to storim običajno. Prepričan sem bil, da se bom v morebitni stiski že znašel. Z leti sem se naučil mirno in zbrano reševati kočljive situacije, zato me ni preveč skrbelo.
Plezanje po drugem delu grebena je kar zračno, skala pa na nekaterih mestih hudo krušljiva. Še posebej je za samohodca neprijetno tisto mesto z dvema klinoma v krušljivi navpični zajedici in popolno izpostavljenostjo. To mesto sem prelisičil tudi s kar tveganim obvozom po levi. Naprej do markirane poti nato ni bilo nobenih težav več.
Okrog pol devetih sem že srkal jutranjo kavo pri oskrbniku Tonetu. Povedal mi je, da so zvečer dobili tri telefonske klice o luči v steni in morebitnih težavah plezalca. A Tone je vedel, da se tam nahajam jaz.
Na poti proti domu sem obiskal še Dava v njegovem gorniškem centru. Beseda je tekla seveda o hribih, še posebej tistih čez veliko lužo.
Uživajte na dopustih od Dolomitov do Starigrada, da se bomo polni moči nato zopet navezali na plezalno vrv.
Cigi