Večer, Narava, gore: Črna prst je najvzhodnejši visoki vrh južnega venca Bohinjskih gora
Čas za cvetje in razglede
Črna prst je najvzhodnejši visoki vrh južnega venca Bohinjskih gora. Že od nekdaj je zelo priljubljena in obiskana gora, čeprav so dostopi dolgi. Razlog za obisk sta čudovit razgled z vrha in izredno bogato ter raznoliko rastlinstvo. Tukaj raste večina alpskih rožic, med njimi tudi planika in take, ki so manj znane
Dostopa sta dva; lahko se povzpnemo iz Podbrda. .
Na goro se bomo odpravili z južne strani, to je iz Baške grape. Peljemo se čez Selško dolino preko Petrovega brda do Podbrda, od tod do vasi Stržišče in naprej do vasi Kal. Od tod se začne pešačenje najprej po kolovozu, nato pa do vrha pelje dovolj udobna mulatjera; sprva čez gozd, nato čez travnike. Vzpona je za okrog tri ure, okoli 1000 metrov. Pot je lahka, zahteva pa nekaj kondicije.
. . ali pa iz Bohinjske Bistrice
Če pustimo avtomobil ali pa se pripeljemo v Bohinjsko Bistrico z vlakom ali avtobusom, začnemo hojo na višini 512 metrov, vrh Črne prsti pa je visok 1844 metrov. Torej naredimo več kot 1300 metrov višinske razlike. Zato se planinci običajno peljejo do vasi Ravne nad Bohinjem, ki je na višini 750 metrov in kjer so tudi smučišča Kobla. Do Raven pripelje prva dvosedežnica in od tu nadaljujemo vzpon z drugo. Letos je imela Kobla žal težave s snegom kot vsa nižinska smučišča. Nekaj tednov so žičnice sicer delovale, ampak smuka ni bila najbolj ugodna, posebno ne v spodnjem delu smučišča. Ob splošnem po manjkanju snega so Koblo uporabljali turni smučarji za tako imenovano turo. Sicer pa je Kobla eden od vrhov v grebenu, ki se s Črne prsti vleče proti Soriški planini. Visoka je točno 1498 metrov.
Avtomobil torej parkiramo na velikem parkirišču na Ravnah, ki je bolj namenjeno smučarjem pozimi kot planincem poleti. Sledimo oznakam in kmalu smo pri prvi koči dr. Janeza Mencingerja, upravlja jo Planinsko društvo Bohinjska Bistrica. Stoji na višini 805 metrov. Do koče, ki so jo uredili iz nekdanje vojaške karavle, pridemo po makadamski cesti. Koča je oskrbovana v poletni sezoni, sicer pa le ob sobotah in nedeljah. Ime je dobila po slovenskem pisatelju dr. Janezu Mencingerju, ki je bil po rodu Bohinjec.
Tu se začenja malo bolj strma pot, ki vodi skozi mešan gozd, hoja je enakomerna, in kjer skozi gozd bela ostenja Črne prsti. Na južni strani je ta gora do vrha travnata, na severno, bohinjsko stran pa je strma in skalnata. Pot za Mancingerjevo kočo se začne strmo. Kmalu gremo mimo bistrega studenca, kjer se lahko osvežimo. Strma pot se kmalu malo ublaži. Zložno gremo do osamljenega rovta, tu se dobro se vidi, kako je zemeljski plaz pred leti odnesel drevje in počistil žleb. Hitro se dvignemo in že smo na planini Za Liscem. Pred nami se odpre vršna piramida Črne prsti. Na robu prijetno zelene planine stoji nova Orožnova koča. Smo na višini 1350 metrov in za nami je 600 metrov višinske razlike, zato je tudi čas za počitek. Koča je lesena z jedilnico, kuhinjo in skupnimi ležišči; odprta je ob sobotah, nedeljah in praznikih. Planina, na robu katere stoji, je opuščena, brez pozvanjanja kravjih zvoncev in kislega mleka.
S Planine za Liscem pa hoja na Črno prst edina možnost. Na zahodni strani se dviga 1653 metrov visoki Lisec. Nanj vodi neoznačena lovska pot. Na vzhodu pa se dviga Črna gora, ki je visoka 1606 metrov in nanjo vodi le brezpotje. Krušljivo pobočje je deloma poraščeno s travo, zato bodite skrajno previdni.
Na Črno prst vodi pot po levem grebenu. Hitro se dvignemo in že stopamo po skalnatem področju. Gozdna meja je pod nami. Narava je tiha in mirna in komaj se zgane trava v rahlem vetru.
Čez dobri dve uri hoje smo na vrhu, na višini 1844 metrov. Vrh je skalnat in ne preveč prostoren. Na severno stran Črne prsti se spušča vrtoglava stena, na južni strani pa so pobočja travnata. Na videz sicer prijazna in s soncem obsijana, v resnici pa zelo strma in nevarna, kjer je vsak zdrs po travi lahko usoden. Z vrha je odličen razgled. Prosti severu se dviga Triglavska skupina. Z dobro karto v roki lahko prepoznamo vrhove Debela peč, Cmir, Rjavina, Triglav, Kanjavec, Lepo Špičje. Proti zahodu se dviga najprej Rodica, potem Vogel, Tolminski Kuk in Krn. Proti jugu pa se pričenja Cerkljansko in kasneje Idrijsko predalpsko hribovje.
Tik pod vrhom Črne prsti stoji na južnem pobočju Dom Zorka Jelinčiča. Leta 1954 so v planinski dom predelali staro italijansko vojašnico. Prvi upravitelj je bilo Planinsko društvo Most na Soči. Imenovali pa so ga po Zorku Jelinčiču, ki je bil znan primorski partizan in navdušen planinec. Leta 1959 pa je kočo prevzelo v upravljanje Planinsko društvo Podbrdo, ki je takoj začelo prenovo. Koči so dodali nadstropje s sobami, postavili pa so tudi bivak z zimsko sobo. Na vrhu Črne prsti lahko tudi prespite in naročite primorsko joto.
Za pot navzdol bomo izbrali drugo varianto. Namesto čez Planino za Liscem se bomo odpravili po za malenkost daljši poti čez Planino za Črno goro. Tudi ta je žal opuščena, a neskončno lepa! Pastirski stanovi so zlezli sami vase, dišeče trave nihče ne popase in nihče ne kosi in planina se počasi spet zarašča. Krog narave bo sklenjen. Pot navzdol je zelo samotna. Nikogar ne srečamo, le planinske kavke se spreletavajo nad nami. Kmalu smo v izhodišču, na Ravnah. Urška Šprogar