Večer, Narava, gore: Svet, v katerega se bomo podali letošnjo pomlad ...
Mrzli vrh - muzej na prostem
Svet, v katerega se bomo podali letošnjo pomlad že cvetočih avrikljev in encijanov, nosi v sebi številne sledove norosti prve svetovne vojne
Cilj opisanega izleta je krožna pot iz vasi Krn nad Vrsnim na Mrzli vrh (1359 m), potem pa preko planine Pretovč na planino Sleme z vzponom na Visoč vrh (1482 m) ter preko planin Leskovice in Kuhinje nazaj v vas Krn.
Mrzli vrh je danes eden od pravcatih muzejev na prostem, razgledišče, nekoč pa pomembna avstroogrska utrdba, na kateri je takrat nadporočnik Ervin Rommel načrtoval in potem tudi izvedel napad na Kolovrat (vodil bitko po imenu Preboj pri Kobaridu), ki so ga osvojili v dnevu, čeravno so položaje Italijani utrjevali okoli tri leta. Sledovi delovanja soldatov so vidni na vsakem koraku: rovi, kaverne, bunkerji, celo prostor za verske obrede, ovire, dobrih tisoč metrov nižje pa prelestna Soča. Če se bomo peljali iz Mosta na Soči naredimo najbolje, če se zapeljemo skozi Modrejco in Volčje proti Kobaridu, pa potem desno čez Sočo pri vasi Kamno ter po krajši, sicer ozki in strmi cestici na Vrsno ter od tam po obnovljeni cesti do vasi Krn, kjer poiščemo parkirni prostor, kar je nekoliko težko, ker je vasica stisnjena ob strma pobočja. Levo vodi cesta naprej do planine Kuhinje, mi pa z nahrbtniki na ramah nadaljujemo naravnost naprej, ko gledamo na desni, onkraj globeli, ki jo bomo obšli, naš cilj.
Do planine Pretovč, ki se nahaja na sedlu med Mrzlim in Visoč vrhom, je dobro uro in pol zložene poti po mulatjeri, saj so oporišče na gori oskrbovali s te in s tolminske strani. Pot polagoma prečka z mogočnim bukovjem obraslo pobočje in le enkrat moramo biti nekoliko bolj pozorni, da ne zgrešimo odcepa levo, od koder vodi tudi steza na planino Kuhinjo (še bolj levo). Bolj ko se bližamo planini Pretovč, bolj je položno in zgoraj, ko pridemo na plano, stopimo na cesto, ki levo vodi na planino Sleme in po kateri bomo šli potem, ko se vzpnemo na Mrzli vrh. Do planine je zdaj le še dobra minutka spusta po cesti, ki v to smer vodi v Tolmin in je prevozna z avtomobili. Na sedlu zavijemo desno in nad planšarijo kar strmo po stezički navzgor, potem pa se držimo desne poti, ki nas pripelje na skalnato, utrjeno, s kavernami, bunkerji, pa številnimi jarki in okopi prerito sleme, ki se razteza v smeri zahodvzhod in po njem polagoma ter vse bolj položno na povsem neizrazit vrh, označen s križem in vpisno knjigo. Zdaj je čas, da se podpremo in razgledamo: onkraj Soče in nekoliko nižje se vleče Kolo vrat, naprej proti zahodu nekoliko višji Matajur, še bolj proti zahodu pa Kobariški Stol, če pa se obrnemo in pogledujemo na Krn z Batognico in Peski, prav blizu nad Visoč vrhom je skalna pregrada Rdečega roba, naprej proti vzhodu pa veriga Tolminskih (ali Bohinjskih) gora. Na planino Pretovč se spustimo po isti poti, nato pa po cesti lepo navkreber prav do planine Sleme, ki je stisnjena pod strmine Rdečega roba. Od tod do travnatega Visoč vrha z imenitnimi razgledi na Čadrg, dolino Tolminke z Javorco, je potem le še deset minut zložne hoje. Za zadnjo, pravkar obnovljeno bajto planine Sleme na levi, vodi levo navzgor steza, po kateri pridemo do razcepa: desno in navzgor na Krn, levo pa v prečenje južnih pobočij. Ta del poti je sploh prelep in razgleden: spodaj ogromna kotanja s planinami, na katere vodi cesta do zavetišča pod Krnom. Na dveh mestih moramo biti še posebno previdni, ko prečimo strma melišča, sicer pa je pot lepa in naravnost sproščujoča do planine Leskovica (voda), ki jo zaradi grozečega skalovja nad njo (kot je videti) opuščajo, pa naprej po zanimivem razglednem slemenčku navzdol do planine Kuhinja, od koder imamo do vasi Krn le še dobre četrt ure. Za opisano krožno turo bomo potrebovali kakšnih pet ur brez daljših postankov.
Jože Praprotnik