Razgledi - Borut Peršolja: V letošnjem letu bo minilo 25 let od kar sem postal mladinski planinski vodnik (sedanji naziv je vodnik Planinske zveze Slovenije).
Osem dni v juliju 1988 sem prebil na tečaju na Zelenici, ki sta ga vodila Tomaž Vrhovec in Jože Bobovnik. Takrat sem bil star 16 let (danes je ta meja postavljena na polnoletnih 18), navkljub kratki društveni zgodovini, pa sem imel za seboj že (za takratne razmere) spodobno bero kopnih in zimskih vzponov doma in v tujini.
Na tečaj imam lepe spomine, zdi se mi, da sem se veliko naučil, čeprav je preostala mladinska inštruktorska ekipa (Jernej, Dušan, Robi …) obema šefoma povzročala številne težave – več kot vsi ostali tečajniki skupaj. Veliko pove že to, da sta vsa predavanja izpeljala Tom in Bobi sama … 
Tečaja sem se udeležil skupaj z društvenima tovarišema Pajotom in Janezom, sem pa v vodniških vrstah iz te generacije edini ostal do danes. Vseh petindvajset let sem bil registriran in imam neprekinjeno ves čas veljavno dovoljenje za opravljanje vodniške dejavnosti. Letno vodim okrog 15 (lani na primer 19) izletov, pohodov in tur (v najboljših letih se je nabralo tudi čez 40 vodniških dejavnosti).
Na tečaju smo obredli Begunjščico, pa Vrtačo, Stol in prečili greben do Palca, krnica Suho ruševje pa je zame postala odkritje enega lepših kotičkov naših gora. Izpitno turo sem z izvedeno vrvno ograjo opravil Na možeh. V tehničnem smislu sem na tečaju veliko pridobil, ob koncu tečaja pa dobil oceno samostojno lažje ture, pomočnik težje ture. To je kasneje – leta 1993, ko je potekel postopek kategorizacije vodnikov – zadoščalo za kategoriji A in B.
O razlogih, zakaj sem se udeležil tečaja, bom nekaj še napisal v enem od prihodnjih prispevkov, sem pa takoj po končanem tečaju vodil desetdnevni tabor za otoke in mladostnike na Jezerskem, štiri dnevno prečenje po Kamniško-Savinjskih Alpah (od Stahovice do Stahovice) in vodil odpravo MO na Durmitor.
Za Vodniški učbenik sem napisal, da je »vodenje vznemirljivo, saj ima vodnik PZS moč, da ponudi roko (dobesedno ali v prenesenem pomenu besede) in vodenim pokaže, kar ne morejo videti ali doživeti v dolini. Vodenje je radovednost, ustvarjalnost, ljubezen in strast. Ob hoji pred drugimi v premikajoči se skupini je vodnik pozoren na drobne stvari in jih začuti. Hkrati ima pregled nad dogajanjem v gorski pokrajini in zna razložiti njene oblike, procese in pojave. Vodniki PZS smo terenska izpostava planinskega društva, ki zna izrabiti gorniško kulturo za dvig razpoloženja. Osupljivo pri tem je, da vse to počne sam, s svojim slogom, osebnostjo in pristnim odnosom do gora.«
Vsekakor sta hoja in vodenje v gorah dejavnosti, ki me najbolj razlagata.
***
Ob jubileju sem pripravil program brezplačno vodenih društvenih tur in predavanj, na katerih se mi lahko pridružite, da skupaj naredimo korak, sto korakov, uživamo v tišini tisočih pogledov in razgledov. Trenutni koledar obsega predvsem družinske, geografske in razlagalne vsebine, pred poletjem pa bom objavil vabilo za vsaj še eno zahtevnejšo turo.
Datum in cilj:
13. 4. Koželjeva pot v Kamniško Bistrico
8. 6. Velika planina (geografska ekskurzija)
19. 10. Pot Triglavske Bistrice v Vrata
Predavanja so namenjena planinskim društvom in petim, ki se bodo odzvali, so na voljo ponujena oz. že pripravljena predavanja.
V tem letu bom na blogu objavil tudi nekaj spominskih člankov na katerih bom spregovoril o vodniških doživetjih s tur, taborov in tečajev in o ljudeh, s katerimi sem se (gorniško) družil.
Borut Peršolja