Janez Kosec, načelnik Podkomisije za informatiko in analitiko, nekaj sporočil: Reševalno delo v letošnjem letu – Financiranje GRS – Plačila reševanja
O delovanju GRSS
Reševalno delo v letošnjem letu
Glavna poletna planinska sezona se je začela in skoraj vsak dan se v gorah nekaj dogaja. Do začetka julija letos je Gorska reševalna služba v Sloveniji (GRS) opravila 100 reševalnih akcij s približno enakim številom ponesrečenih od tega smo v dolino prinesli skupaj 13 smrtnih žrtev, od tega jih je bilo 7 gorniških. Kot pojasnilo za gorniške in ostale nesreče: GRS je bila ustanovljena za pomoč in reševanje ponesrečenih v gorah. S svojo tehniko in znanjem pa se je krog reševanja razširil na vse nesreče ki se zgodijo v gorskem nedostopnem terenu ali tam kjer reševalci s svojo tehniko in znanjem lahko reševanje opravijo. Pod negorniške nesreče spadajo ponesrečeni iz ne planinske dejavnosti kot so: jadralni padalci, gorski kolesarji, soteskarji, sankači, gozdarji in ostali delavci v gorskem svetu …
Statistika govori, da število negorniških nesreč iz leta v leto narašča - več adrenalina: več nesreč. V celotni strukturi vseh akcij GRS je bilo lani negorniških že 39 %. Zlasti velik delež teh nesreč nosijo jadralni padalci predvsem na tolminskem predelu.
Dežurstvo ob vikendih
V času poletne planinske sezone smo na Brniku uvedli dežurno ekipo za reševanje. Ekipo sestavljajo: posadka helikopterja LPE in SV, gorski reševalec – zdravnik in gorski reševalec – letalec. Dežurstvo je ob vikendih od junija do konec septembra. Časi intervencij oz. odzivni čas se je pri tem skrajšal na minimum. V lanskem letu je bilo 34 intervencij v času dežurstva od skupno 94 akcij v celem letu kjer je sodeloval helikopter. V primeru, da ni pogojev za let helikopterja se akcija izvede klasično – na peš. Pri zahtevnejših in obširnejših akcijah, kjer sodeluje helikopter , poteka sinhrono tudi klasično reševanje. Enostavnejše posege pa opravi dežurna ekipa sama. V vsakem primeru pa je načelnik domicilne postaje, kjer se akcija izvaja, obveščen in je z dežurno ekipo v stalni zvezi in v pripravljenosti.
Financiranje GRS
Za vse ponesrečene, domače in tujce je pri nas reševanje v gorah pri tej obliki organiziranosti – brezplačno.
Grs zaposluje eno strokovno sodelavko za administracijo in koordinacijo dela, vsa ostala dela, od vodenja do reševanja, se opravljajo prostovoljno. Sredstva za opremo in delovanje dobi GRS od Uprave Republike Slovenije za Zaščito in Reševanje, od sklada HIFO – fundacije humanitarnih in invalidnih organizacij RS, občin in ostalih prostovoljcev oz darovalcev.
Plačila reševanja GRS
GRS kot humanitarna, nepridobitna organizacija ne more in ne zaračunava akcij, do katerih je zaradi malomarnosti ali neodgovornosti prišlo do nujnega ukrepanja ali nesreče in so pri tem nastali stroški reševanja. No čisto brez sankcij za malomarnosti, ki so povzročile stroške reševalnih akcij pa tudi ni šlo. Od leta 1996 so bile dane s strani URSZR 4 tožbe za vračila stroškov reševanja zaradi malomarnosti. Delno so sodbe že pravnomočne in računi poravnani.
(Izvajanje po 118. členu Zakona o varstvu pred naravnih in drugimi osebami, ki pravi: Fizična ali pravna oseba, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročila ogroženost, zaradi katere so nastali stroški nujnega ukrepanja, oziroma povzročila nesrečo, mora pokriti stroške zaščitnih in reševalnih intervencij, stroške sanacije in vzpostavitvi v prejšnje stanje in stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam).
Gore nudijo obilico uživanja in sprostitev.
Da bodo naša doživetja čim lepša in varna, bodimo seznanjeni in pripravljeni na nevarnosti, ki nas v gorah lahko doletijo. Izpostavljam tri nevarnosti na katere moramo biti v tej poletni sezoni še posebej pozorni:
- padajoče kamenje iz krušljivih sten - nosimo zaščitno čelado
- številna snežišča, ki bodo na severnih straneh ostala še dolgo v poletje
- nevihte in s tem nevarnost strele.
Več napotkov za varno hojo ter gibanje v gorah, si lahko ogledate v zapisu
Napotki za varno hojo in gibanje v gorah v poletni sezoni objavljenem 20. julija 2004.
Načelnik Podkomisije za informatiko in analitiko
Janez Kosec, 12.07.2004